Moj rojstnodnevni bonbonček/My birthday's candy

 

Že pred časom sem se odločila, da bom na svoj rojstni dan podarila nekaj sladkega. 2. januar se nezadržno bliža in s tem tudi čas, ko bom morala v profilu spremeniti številko. Kljub temu, da je bilo letošnje leto podobno vožnji z roller coasterjem, da se je trenutno vlak pokvaril in sem obstala v loopingu z glavo navzdol, se z leti ne obremenjujem. Resnično si star toliko, kot se počutiš. Res je, da se včasih počutim, kot da bi imela pet let, včasih pa je 75 premalo, se v svoji koži dobro počutim. Tudi si ne bi več želela biti stara dvajset let, morda si le želim, da se življenje ne bi odvijalo s tako naglico. 

Med sladkarije sem zapakirala nekaj takšnega, kar vas bo k ustvarjanju gnalo v času po božičnem ustvarjanju. Ker praznujem 37-i rojstni dan, je dobrot 37. Žrebala bom v petek ob 18. uri in 35 minut, kajti točno takrat pred 37-i leti sem v postpraznični ljubljanski porodnišnici začela življenjsko odisejado. Če želite sodelovati v žrebanju, v komentar pod objavo zapišite vaše rojstnodnevne želje. Moja ostaja skrita, razkrijem jo le, če se uresniči!! Pa še na svoj blog obesite obvestilo o sladkarijah, da dobro delimo tudi z drugimi.

Pa lepo sončno nedeljo vam želim!

Maja

This is my birthday's candy. I have packed 37 goodies as a will celebrate my 37'th birthday on friday, January the second. All the goodies are for "after christmas" creations. You can win it by letting a comment under this post in which you write down your birthday's wishes. Mine will keep a secret until it comes trough!! I will announce the winner on Friday at 18. 35 at mine exact birthday time!!

Maja

Voščilo

Kaj je sreča?

Sreča je nenavadnih oblik,

barv, vonjav in velikosti.

Sreča je vsemu srečen zapik

od rojstva, pa do starosti.

Sreča je rožnat dežnik

nad sivim dežjem bridkosti

in svilnat klobuček vedrine

nad pustim licem strogosti.

Sreča je šop majhnih srečic

za vse, ki jih znajo ubrati,

škrlaten srček ljubezni

narisan nad vhodnimi vrati.

Sreča je, ko sonce z neba

raztopi senčne strani duše,

ko mokri oblaki dežja

ohladijo vročico suše.

Sreča je pesem, prijatelj,

kocka in plišast medvedek,

neponovljiv trenutek,

lep, dragocen in redek.

Sreča je najbolj srečnih 

velikosti,vonjav in oblik.

In nikoli je ni preveč 

za tisti srečenosen dotik.

(Bina Štampe Žmavc)

Vesele in srečne praznike vsem!!

Merry Christmas everyone!!

Maja

Nekaj povsem drugega

Danes sem se močno razveselila maila iz Anglije, v katerem mi je prijateljica Helen sporočila, da se v Angliji prihodnje leto ponovno odvijajo Polymer clay play days. Lani sem skupaj s še dvema Slovenkama udeležila prvega evropskega Polymer clay carnevala. Odločitev, da grem, je bila povsem impulzivna, saj sem te stvari ponavadi z nevoščljivo distanco le opazovala na netu. Nekako se mi je zdelo, da si jaz tega pa res ne morem privoščiti! Ko sem ugotovila, da se to dogaja v Angliji, sem se začela kar tresti in ko mi je J. rekel: koza, kaj še čakaš, prijavi se, to je tvoje življenje, morda si nikoli več v življenju tega ne boš mogla privoščiti...sem se in odločitve nisem nikoli obžalovala. To je bilo zame gotovo eno najlepših doživetij! Toliko prijaznosti, altruizma, pripravljenosti deliti svoje znanje, ideje, informacije in usluge, še nisem nikoli srečala. Toliko delavnosti, smeha, zagnanosti res težko srečaš. Ko sva po koncu karnevala s Kristino v Angliji ostali še dva dni in si skupaj s Helen, ki je vso zadevo perfektno organizirala, privoščili še izlet v okolico, so že padale ideje za prihodnje leto. Ker se drugi karneval odvija oktobra v Franciji, je bilo jasno, da zaradi recesije inštruktorice iz Amerike ne bodo mogle dvakrat v Evropo, je pa Donna Kato, ki je Helenina dobra prijateljica (in gotovo ena najbolj zanimivih žensk, kar sem jih v življenju srečala) obljubila, da zagotovo pride - in tako tudi bo. Več o tem si lahko preberete na tem naslovu. Vse skupaj se odvija v majhni vasici Kimberly v bližini Nottinghama. Pravo angleško podeželje, s hišami iz rjave opeke, zelenimi vrtovi in malimi belimi "cottages", prijaznimi ljudmi in angleškim vremenom. Če bodo okoliščine mile...prepustimo se sanjam! Objavljam le nekaj (ne najboljših) posnetkov izdelkov, ki sem jih tam naredila. Nekateri v hladilniku še čakajo, da jih dokončam, največ pa jih čaka v glavi. Čaka na trenutek, ko bom imela toliko časa, da jih bom z užitkom ustvarila. Največja vrednost dogodka, pa ostaja v mojem srcu, ko ljudje, ki jih občuduješ v knjigah, postanejo liki v tvojem življenju. Ko ugotoviš, da so to izredno preproste ženske, z življenjem kot ti in jaz, ki so si upale živeti svoje sanje in sedaj dejansko delajo to, kar ljubijo. Ljubijo polymer clay, ljubijo ustvarjanje in ljubijo svoje znanje deliti z drugimi. Njihova energija je neverjetna in izredno nalezljiva. Ob njih ne čutiš utrujenosti, želiš si le, da dan ne bi imel zgolj 24 ur in da karneval ne bi trajal le tri dni...

Maja

Brown is my favorite...

Zadnje čase me povezava z internetom (brezžična mreža sucks) tako zeza, da porabim skoraj 10 minut, da v blogger naložim eno sliko. Prej obupam in se lotim česa drugega. Moj računalniški mojster pravi, da so v Applu (uporabljam IMac-ov računalnik) naredili neko "posodobitev", zato mi povezava pade skoraj vsaki dve minuti. Katastrofa za nas odvisnike!!!

Kljub vsemu mi je uspelo naložiti čestitko za Fridaysketchers izziv. Ne morem mimo rjave. Nekaj tako osnovnega in naravnega je v njej. Toplina in globina, nežnost in hlad. Prvinskost. Za voščilnico sem poravila Lizzie od Whiff of Joy stamps ter papir Papermania, ki sem ga pred enim tednom kupila na razprodaji Crafts U love za 99p. Super! Sem pa ena tistih sentimentalnic, ki nakup raje "občudujejo" v predalu, kot pa uporabijo. Židovske korenine pač. Pa sem se premagala in ga uporabila! Napis je Pink cat studio, rože Prima flowers in razcepek iz kranjskega Leonarda.

Pa lepo soboto,

Maja

Škatle, škatle, škatlice..

Moram samovšečno priznati, da sem zadovoljna s končnim izdelkom obdelave zvezdaste kartonaste škatlice, ki sem jo za 1 euro kupila v Levčku. Papir je zastonjkarski, nanešen na podlago z mešanico Mekola in vode. Mašnico sem sešila s kar precejšnjo muko, razcepku pa sem krake odščipnila in ga na mašnico prilepila z lepilnimi pikami. Primerna je za zelo majceno darilce, ki pride od srca. 

Takole pa je v lučkah zažarela naša hiša. Ne tako spektakularno kot v Ljubljani, pa vseeno pravljično.

Maja

Internetni odvisniki

Čestitka je nastala po predlogi OCC. Sovica je od Pink cat studia,pobarvana s Pro markerji in "distressana" s starimi sencami za oči, papir zastonjkarski, ki sem ga našla na strani Pretty scrappy. 

Zadnji dan sem po blogih prebirala "resnice o drugih". Ugotovila sem, da nam je skupna zasvojenost z internetom. Zanimivo je, kako se raje družimo z ljudmi preko ekrana kot v živo. Res je, da je to manj obremenjujoče, da se lahko umakneš, kadar želiš in da lahko na ta način komuniciraš z ljudmi z vseh koncev sveta, s katerimi sicer drugače ne bi. Ampak skrbi me odtujenost v katero vse to vodi. Sama raje zvečer surfam po netu, kot pa da bi poklicala kakšno prijateljico in šla z njo ven. Že zaskrbljujoče stanje? Mislim da! Prav tako sem se zamislila sama nad sabo, saj sem mislila, da sem neodvisna od mnenj drugih ljudi, da me je življenje že toliko obtesalo, da se na to požvižgam, pa tako rada prebiram komentarje, ki mi jih pustite pod posti, prav tako tudi komentarje pod posti drugih. Torej me vseeno briga, kaj rečejo drugi! Blogarstvo je del ekshibicionizma, saj se drugače ne bi tako izpostavljali, je pa hkrati način pobega v svet ljudi, ki delijo s tabo iste interese. Ohranja ravno toliko anonimnosti, da se počutiš varnega, po drugi strani pa dovolj iskrenosti, da se splača vračati.

Torej: sem Maja, zasvojena z internetom. To je torej moja oblika zasvojenosti, kot csi odvisniki pravim, da lahko končam danes, jutri, kadar hočem. Pa lahko res? Saj nočem! Ne pijem, ne kadim, se ne drogiram, pač surfam...

Lepo nedeljo!

Maja

Where's the snow?

Kako idilična je bila prejšnja sobota, ko smo se zbudili v sneženo jutro, danes pa takole! No, vsaj deževati je nehalo in gladina sosednjega "veletoka" se je malenkost znižala. Stamp something pa je objavil temo "nekaj sneženega". Teme so mi pri izzivih ljubše od postavitev, saj dopuščajo več kreativnosti in svobode. Voščilnica je moj spomin na sneg!

Ponoči nas je obiskal Miklavž!! Največje darilo, ki mi ga je prinesel, je bil pogled na Tejev obraz, ko je odpiral svojo vrečko. To pa zato, ker mi je uspelo ga naučiti, da moraš biti z malim zadovoljen! Pri nas namreč Miklavž prinese samo dobrote, pa kakšne copate ali nogavice so vmes. Ko je Tej našel Sponge Bob copate je tako vriskal "da si je to najbolj želel", mi je srce igralo. Zadnjič sem ga vprašala: kaj se mu zdi pri darilih najpomembneje, pa je odgovoril, da to, da jih imaš rad!! Še nekateri odrasli, bi se morali tega zavedati! Me je pa stisnilo lansko leto, ko je po Miklavžu prišel iz vrtca in rekel: "Mami, samo jaz sem dobil samo dobrote! Vsi drugi so dobili polno igrač!" Kar nekaj energije mi je vzelo, da sem mu razložila, kaj in kako! Se pa sprašujem, kje so vrednote v tej skomercializirani potrošniški družbi! Pa vzgajaj otroka v tem!!

Maja

Bila sem pofočkana/I was tagged

Dekca me je pofočkala! Moja naloga je, da napišem sedem naključnih resnic o meni in da pofočkam sedem drugih. Kar se resnic tiče - si nisem mislila, da se jih tako težko najde, pa poskusimo:

1. Afrika je moja velika, če ne skoraj največja obsesija. Obožujem deželo, umetnost, barve, živali. Samo revščina in vojne me iritirajo.

2. V Keniji sem posvojila slonjo družino.

3. Moja najljubša hrana je tuna na sto in en način.

4. Obožujem velike prstane.

5.Če bi ime zame zbrala moja mama, bi bila Eva, tako pa ga je prispevala babica.

6. Obožujem kriminalke.

7. Še vedno jokam ob vsakem romantičnem filmu.

Pofočkam pa naslednje:

1. Manuelo

2. Tanjo

3. Sonjo

4. Kitty

5.McCrafty

6. Jano

7. Pascale

I was tagged. I have to write seven truth about my self and tagg seven others. I didn't realize it's so hard to find seven facts about one self. Here they are:

1. Africa is my great obsession, maybe the biggest. I love the continent, art, colors, everything... Only poverty and wars irritate me!

2. I have adopted an elephant family in Kenia.

3. My favorite food is tuna in any way.

4. I love big rings.

5. If my mother would have selected a name for me, I would be named Eva, but my grandmother did...

6. I adore crime novels.

7. I always cry at romantic movies.

I tagg:

1. Manuelo

2. Tanjo

3. Sonjo

4. Kitty

5. McCrafty

6. Jano

7. Pascale

By for now!

Maja

Poplave

Uspela sem dokončati čestitko za Cute card thursday, zunaj pa še vedno dežuje. Pšata, ki je od nas oddaljena le dobrih 30m je bila že pred eno uro tik pred tem da se razlije. Prav nič prijetna ni misel na to, da bi se ponovile poplave izpred dobrega leta. Mi smo jo v primerjavi z ostalo Slovenijo kar dobro odnesli, saj se je vdrla le cesta. Naša hiša stoji na parceli, ki je za dobrih 20 -30 cm višja od od sosednjih in kdo bi si mislil, da teh 20 cm toliko šteje. Lani smo bili kot blejski otok, sosedom je namreč zalilo kleti, avtomobile pa so vsi parkirali pri nas. Tudi nič prijetno ni videti, kako se po šolskem igrišču, ki je ponavadi tako polno otrok, gasilci vozijo s čolni. Jezi me nespametnost odgovornih oseb, ki so po mojem mnenju živeli v ideji, da se poplave pač ne bodo ponovile naslednjih 50 let in niso sčistili vodotokov. Naša Pšata je v bistvu odtočni kanal glavne struge, v kateri lahko poleti zaman iščeš sledove vode, slišiš le žabe iz osamljenih luž, danes pa je skoraj veletok. Upajmo na najboljše, to je da se bo dež umiril in da bomo bolj začeli razmišljati o varovanju okolja.

Pa lep večer in mirno noč!

Maja

Red fairy

Rakle štampiljke sem si že dolgo časa ogledovala (približno kakšbno leto), zadnjič pa me je premagala skušnjava in sem na Scrapmagasinetu naročlila tri. Ko sem v živo zagledala tole, ki nosi svečko, se mi je voščilnica sama od sebe narisala v glavi.

Papir sem našla na blogu Thaliris in mi je bil takoj všeč. Obleki sem hotela dati globino, zato sem najprej eno pobarvala s suhimi barvicami in terpentinom, pa nisem bila zadovoljna z rdečo-želela sem bogato, močno rdečo, zato sem še eno pobarvala s Copic markerji. Zadovoljna z učinkom, sem na netu poiskala še voščilo, ki je oblikovano na računalnik. In to je to. 

Kot kaže se recesija pri meni kaže v dodatkih- navesim le tisto, kar se mi zdi najnujnejše! Saj ne, da deluje vedno, včasih pa je minimalizem učinkovit, še posebej če želim poudariti le podobo. Takrat se mi zdi, da mora biti vzorčast papir dovolj subtilen, da ne seka iz vočilnice ampak jo le dopolni. Prav tako se mi zdi je z dodatki. Trak že skoraj ne sme manjkati, saj da papirju mehkobo in tridimenzionalnost, ostalo pa le, če je voščilnica preveč prazna. Teorija? Maja, raje ustvarjaj!!

Pa lep večer!

Maja