Prikaz objav z oznako distress inks. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako distress inks. Pokaži vse objave

ponedeljek, 20. september 2010

Grungeboard še vedno


Želim si...
... da bi znala pisati knjige kot ta veliki...
... da bi v našem domu vsak dan dišalo po svežem pecivu...
... da bi znala zadržati ljudi v svojem življenju...
... da me ne bi tako bolela glava...
... da bi mi pristajali rdeči čevlji z zelo visoko peto...
... da si v njih ne bi zlomila noge in bi bila moja hoja podobna hoji graciozne mačke...
... male probleme in velike rešitve zanje...
... da bi znala ujeti trenutke... v srce in objektiv fotoaparata...
... da bi manjkrat obupala...
...da bi znala v življenje spraviti vse velike ideje...
... da bi bil moj korak bolj lahkoten in glava bolj prazna...
... tisti košček miru, po katerem hrepim že celo življenje...

Imejte se radi!

Maja

torek, 7. september 2010

Grungeboard/jeans



Mislim, da se letos nisem dovolj nagledala makovih polj. Ali uživala v zgodnjih poletnih jutrih. Premalokrat je bilo nad mano jasno nebo. Ali pa pod mojimi bosimi nogami jutranja rosa.
Toplota se mi je premalo zarila pod kožo. Ali pa je nisem znala prav ujeti. Premalokrat so se zgodnji jutranji žarki poigravali na oknu in zarisali pravljico na steno pred mano. Ali pa jih preprosto nisem znala videti.
Iskala sem sončnice na poljih okrog nas, ni jih bilo. Ali pa sem preveč gledala vase.
Premalokrat so trave sveže dišale. Ali pa zgolj nisem znala dovolj globoko vdihniti.
Jesen me je spet prehitela... Kot me vedno prehiti... Kot mi sivina izrine preljubo modrino. Nikoli mi ni dovolj. Poletja. Toplote. Sonca. Svetlobe. In spet. Poletja. Toplote. Sonca. Svetlobe.

Le nebo je mnogo žarelo. Kot da bi se mi hotelo odkupiti za vse tiste "premalo"...



Imejte se radi!

Maja

ponedeljek, 30. avgust 2010

Grungeboard mini notes



Na najinem potepanju po Londonu, sva si z Darjo v trgovini Blade Rubberstamps "privoščili" tudi obisk kratke delavnice. Že doma sem na netu pri pregledovanju, koliko denarja bom pustila v tej trgovini, opazila, da imajo tudi delavnice. Kot naročeno je ena potekala tudi tisto soboto, ko sva bili tam midve. Tema: Grungeboard. Uau, vedno me je matralo, kaj za vraga je to grungeboard, pa se mi ni nikoli dalo po netu malo pobrskati, da bi dobila odgovor. Vprašam Darjo, če je za, da se je udeleživa, pošljeva mail in že sva tam!! Delavnico je vodila Susie Jefferson, ki mimogrede, na svojem drugem blogu objavlja tudi množico freebijev. Med sicer pisano druščino sva bli znani kot "dekleti iz Ukrajine, pardon iz Estonije" (kljub nogometni evforiji za Slovenijo še nihče ni slišal)...
Po dveh urah sva ne samo spoznali in se naučili nekaj tehnik obdelave grungeboarda, pač pa zapravili še malo več denarja, ker sva ga seveda tudi kupili. Priznam, da me je material navdušil. Je nekakšna mešanica recikliranega papirja in morda še usnja (vsaj diši po njem), natančno tudi Susie ni vedela česa, ker so pri Rangerju glede sestave zelo skrivnostni. Na delavnici smo se naučili izdelovati rože in paščke za ure! Ja, paščke za ure, kdo bi si mislil. Baje zdržijo tudi po nekaj mesecev. Grungeboard se lahko barva, šiva, nanj lepi, embosira...
Takoj sem vedela, da ga bom uporabila za izdelavo beležnic. Zgornja je nastala včeraj, ni ravno najlepši primerek estetike, saj sem za dodatke porabila, kar sem imela doma, tako je špirala črna, gumb pa bakren, namesto srebrn, bo pa drugič bolje.

Imejte se radi!

Maja

nedelja, 21. februar 2010

Peony's diary







Tokratni izziv so mi predstavljale potonke. Prijateljica si je zaželela darilo za prijateljico. Ta ima rada rože in piše dnevnik. Res izziv: rože so vendar pisane, meni pa pisano ne leži... Striček Google je na netu našel samo eno sliko, ki mi je bila všeč, ampak k njej ni pasalo popolnoma nič. Vse ostalo pisano, takšno iz koledarjev... Ne bi bila jaz, če ne bi prav vsega podredila svojemu stilu in svojemu okusu. Lahko bi rekli, da sem zvesta sama sebi, čeprav je zato pot včasih bolj trnova (lahko pa bi rekli, da sem trmasta... vse je stvar definicije...). Tako sem enostavno barvno fotografijo obdelala v iPhoto programu: jo spremenila v črno belo in ji dodala sephia odtenek... Potem je šlo vse lažje. Ves papir, z izjemo tistega s starinsko pisavo, ki je kupljen, je ročno postaran, tudi moji prsti sedaj nosijo odtenke vintage photo in antique linen (in jutri je služba). Definicija prijatelja je odtisnjena z odtenkom vintage photo.

Upam samo, da bo izdelek v mojem stilu in po mojem okusu všeč tudi darovalki in obdarovanki.

Maja