Prikaz objav z oznako fimo cookies. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako fimo cookies. Pokaži vse objave

torek, 1. november 2011

Čajanka/Tea time



Je že tako, da prijatelji človeka presenetijo takrat, ko to najbolj potrebuje. V soboto moje razpoloženje ni bilo najbolj prekipevajoče in optimistično, pa še sivina zunaj je pritiskala in pridala svoje. Pa me je obiskala Darja in iz torbice privlekla majhno darilce. V majcenem paketu se je skrival še bolj majcen čajni servis, kot nalašč za moje miniaturne piškote iz druge božične peke. S čajnikom, sladkornico, vrčkom za mleko in dvema skodelicama. Čudovito!!!!
Vse skupaj je tako majceno, da sem kar nekaj časa porabila, da sem vse postavila, saj se mi je sproti podiralo. Naredila sem še mizico, ki sem jo našla tule. Spremenila sem le velikost, saj je bila za mojo čajanko prevelika.
Priznam, da se je moj dan kar hitro obrnil, sploh ker sva si nato privoščili filmski večer in si oči izjokali ob gledanju filma Notebook. Še celo nedeljo sem naokrog hodila zatečenih oči! Ampak je bilo vredno, zgodba je čudovita in pisana na kožo nam, ki se radi kdaj pa kdaj zjočemo ob kakšnem romantičnem filmu.

Pa k popolnoma drugi temi. Oktobra je moj blog praznoval tretji rojstni dan in ker se počasi približujemo k 100.000 obisku tega mojega kotička, za vas pripravljam presenečenje. Pa naj ostane še skrivnost, vsaj še za teh nekaj 2.000 klikov:)

Imejte se radi!

Maja

nedelja, 16. oktober 2011

Some early Christmas baking...




Kaj se lahko primerja s tem, ko hiša zadiši po domačih piškotih? Ko se vonj cimeta in vanilije naseli v naših nosnicah in začne buriti domišljijo... Ko je topljena čokolada povsod... na noskih, piškotih in jezičkih... Ustvari domačnost in pričakovanje. Brez božične peke ni Božiča in prav gotovo ne božičnega razpoloženja...

Žal pri nas večkrat diši po pečeni fimo masi kot pravih cimetovih zvezdicah... Nekoč, ko smo bili še na starem naslovu, se je Tej igral zunaj, J. pa ga je čuval in klepetal s sosedom. Ko sem kot radovedno skrbna mama pogledala skozi okno, me je sosed okaral, naj vendar že pustim delo in pridem dol.
"Ne morem, ravno nekaj pečem," sem odgovorila. "Uau in kaj slastnega bomo jedli?" je sledilo njegovo vprašanje... in J. odgovor: " Nekaj, na čemer si zlomiš zobe in ti obleži v želodcu!"... Žal!

Žal je peka polija hudo aditivna. Na tečaju v Angliji smo spoznale prijazno gospo, katere poli izdelki so nas navdušili. Ko sem izvedela, da s polijem ustvarja šele eno leto, sem ostala brez besed.
"Ampak, dragica, ne počnem popolnoma nič drugega", se nasmehne. "Mož vsak večer pride domov in ko vidi, da je pečica prižgana, vedno vpraša: kaj je za večerjo? In ko pogleda v pečico, razočarano vzdihne: Oh, spet perle..."

... Tako je z nami fimoholiki...

Imejte se radi, pa naj kmalu zadiši po pravih cimetovih zvezdicah...

Maja