Še zadnji izdelek pred odhodom na dopust. Začel se je s transferjem, ki je izpadel velikoooo prevelik... sploh za mojo majhno postavo. Gorenjska stran moje duše mi ni dala, da bi ga vrgla stran. Obračala sem ga v rokah, občudovala podobo in se jezila sama nase, da sem sliko premalo zmanjšala... Ideja je prišla čisto potiho, tako kot ponavadi pridejo velike ideje... Veliko dela, malo časa... Danes sem lovila še zadnje sekunde, da ga dokončam. Želela sem ga slikati v sončni svetlobi... pa se je ulilo... in končno spet zjasnilo. J. me je vprašal, kaj bom z njim, pa sem odgovorila, da ga delam iz čistega užitka, ker moram svoj poli podpis dati še na velko predmetov. Kljub vsemu je našel svoje mesto na steni, oz. ga bo, ko bo J. uspel zvrtati luknjo v zid:)
Tako... in zdaj odhajamo... na nam tako ljubi Hvar...