ponedeljek, 30. avgust 2010

Grungeboard mini notes



Na najinem potepanju po Londonu, sva si z Darjo v trgovini Blade Rubberstamps "privoščili" tudi obisk kratke delavnice. Že doma sem na netu pri pregledovanju, koliko denarja bom pustila v tej trgovini, opazila, da imajo tudi delavnice. Kot naročeno je ena potekala tudi tisto soboto, ko sva bili tam midve. Tema: Grungeboard. Uau, vedno me je matralo, kaj za vraga je to grungeboard, pa se mi ni nikoli dalo po netu malo pobrskati, da bi dobila odgovor. Vprašam Darjo, če je za, da se je udeleživa, pošljeva mail in že sva tam!! Delavnico je vodila Susie Jefferson, ki mimogrede, na svojem drugem blogu objavlja tudi množico freebijev. Med sicer pisano druščino sva bli znani kot "dekleti iz Ukrajine, pardon iz Estonije" (kljub nogometni evforiji za Slovenijo še nihče ni slišal)...
Po dveh urah sva ne samo spoznali in se naučili nekaj tehnik obdelave grungeboarda, pač pa zapravili še malo več denarja, ker sva ga seveda tudi kupili. Priznam, da me je material navdušil. Je nekakšna mešanica recikliranega papirja in morda še usnja (vsaj diši po njem), natančno tudi Susie ni vedela česa, ker so pri Rangerju glede sestave zelo skrivnostni. Na delavnici smo se naučili izdelovati rože in paščke za ure! Ja, paščke za ure, kdo bi si mislil. Baje zdržijo tudi po nekaj mesecev. Grungeboard se lahko barva, šiva, nanj lepi, embosira...
Takoj sem vedela, da ga bom uporabila za izdelavo beležnic. Zgornja je nastala včeraj, ni ravno najlepši primerek estetike, saj sem za dodatke porabila, kar sem imela doma, tako je špirala črna, gumb pa bakren, namesto srebrn, bo pa drugič bolje.

Imejte se radi!

Maja

sreda, 18. avgust 2010

Podopustniška zmedenost

Zame je dopust, veliko bolj kot novo leto, čas novih sklepov. Trenutki, ko sem daleč od doma so priložnost, da pospravim "podstrešje" in razmišljam o načrtih. Denimo: pospravila in na novo bom organizirala svojo delovno sobo... ali pa... pospravila bom garderobo in resnično vrgla stran stvari, ki jih ne nosim več...ali pa... kupila si bom nov izparilnik in si vanj vsak večer pred spanjem kanila nekaj kapljic pomarančnega eteričnega olja, ki pomirja, ... da bom lažje zaspala... ali pa RES bom začela teči... Saj ni potrebno izgubljati besed o tem, koliko sklepov uresničim, je pa dober občutek, da imam pred sabo cilje in mi dopust da to, kar mi mora dati - energijo. Letos sem se predolgo ubadala s svojo depresijo... Procentualno gledano vse preveč dni... Ves čas je bilo gor in dol, gor in dol, dol, dol, dol... do kam? Volja, energija, cilji... ni jih bilo, niti enega od njih. Kdo bi si mislil, da me bodo spremembe tako vrgle iz krožnice, da sem se morala povsem na novo sestaviti in definirati. Vse: mojo samopodobo, samozavedanje, zavedanje o tem, kdo sem, kaj hočem, kaj me osrečuje. Mislim, da sem uspela... in veliko bolje se počutim. Hvala Hvar, hvala London, hvala Pašman... hvala vsem, ki ste bili z mano, za mano je spet čudovito poletje. Nabrala sem polno trenutkov, ki jim bom rekla kapsule proti depresiji.

Listka pa sta zgolj poskus fake žada. Moj prvi poskus še ene ponarejevalne tehnike. Ne vem še, za kaj ju bom uporabila. Morda bosta končala na knjigi... morda kot kazalki... kdo ve...

PS
Pospravila sem že en predal v garderobi in ena vrečkica že čaka za v Humano:)

Imejte se radi!

Maja


sobota, 7. avgust 2010

London po žensko

Poleg Afrike je Anglija moja druga "geografska" ljubezen. Dežela, kamor se, zaradi finančne ugodnosti seveda, veliko pogosteje vračam, kakor v Afriko. Kadarkoli moja noga stopi na angleška tla začutim, da v Anglijo preprosto spadam. Obožujem jo... Obožujem angleško literaturo, angleške filme in serije, angleški humor, angleščino, vrtove, pokrajino, lemon curd...vse!
Letos sva si z Darjo privoščili London "po žensko". Takšen, zgolj pohajkovalski, brez nekega turističnega ali obzorja širitvenega cilja, z rahlim pridihom "shopaholične evforije", vendar v mejah kreditne sposobnosti, še najbolj v strahu pred 20 kg-o omejitvijo prtljage (no, tu sva se ušteli... po pravici povedano POŠTENO UŠTELI...tako, za dobrih 42 funtov doplačila ušteli... a sva preživeli, je bilo vredno). Takšen izlet torej, ko preprosto vandraš po ulicah in dihaš utrip... življenje... dogajanje... pestrost... tako popolno drugačnost od Slovenije.
Pa vseeno sva pet dni do dobra izkoristili, celo v Cotswolds sva šli, pa v Blade Rubberstamps-u sva se mimogrede prijavili še na en tečaj, pa dve uri sva bili v Waterstones knjigarni in eno uro v stari lepotici Foyles... Definitivni odklop!

Nekaj fotografij, ki so mi preprosto ljube:






Kaj lahko kupiš na londonskih ulicah:




Izveski...
Pa trgovine...



Imejte se radi!

Maja