Nekaj pa je še takšnih ljudi, ki se jih človek razveseli...

Poletne zavozlanke ”ala Maja”

Da sem kar nekaj zgodnjepoletnih dni preležala v mreži, je znano... Da sem sanjarila z odprtimi očmi, je prav tako znano... Da pa so bila ta sanjarjenja zemeljska, je znano malo manj... Tako se mi je nekega dne, ko sem ležala z glavo obrnjena proti tlom, opazovala mravlje in se s pomočjo drobne bilke poganjala v lahno guganje, po glavi motal stavek Oskarja Wilda, ki pravi takole:

”To LIVE is the rerist thing in the world. Most people EXIST, that is all."

Ali torej živim ali le obstajam? Meni se je zdelo, da ŽIVIM... Da je trenutek tak, kot mora biti... Z gledišča nekoga drugega pa povzročam le lahen veterc.

Ali življenje mora biti velikopotezno, da je vredno besede življenje? Ali morajo biti dejanja Velika, Pomembna, vsem bijoča v oči? Ali mora biti kariera tista, ki šteje? Nazivi pred imenom zveneči, dolgi in kompicirani? Ali ni dovolj, da sem le Maja ta in ta? Ali moram priti domov zvečer zgarana, uničena in zagrenjena, da lahko rečem, da sem uspešna?

Kajti meni se zdi, da sem uspela, ko ležim z glavo obrnjena navzdol in gledam deteljo med travo in se s pomočjo drobne bilke poganjam v rahlo guganje!

Kajti meni se zdi, da sem naduspešna, ko moj otrok bos, v premajhni Lumpi majici z vetrom v laseh dirja okoli hiše in si izmišlja nove in nove igre.

Kajti meni se zdi, da sem prvakinja sveta, ker svojega prostega časa ne preživljam v nakupovalnem centru in se ne obremenjujem s tem, ali bom kupila pomembno znamko kavbojk ali le tiste ”no name”, ker so mi všeč in mi grejo na ta zadnjo!

Kajti meni se zdi, da nič ne more premagati tega, da se ob pol desetih zvečer z otrokom drenjava na mreži in čakava kresničke!

Kajti meni se zdi čisto dovolj, da sem le Maja ta in ta, ki včasih rada zabušava in to tudi na glas prizna!

Kajti meni se zdi, da živim, ker sem uspela najti ravnotežje..., vendar pa je ravnotežje vedno le stvar perspektive!

Imejte se radi in najdite svojo perspektivo!

Maja

PS

Aleksandra P.R. hvala ti za tvoj današnji mail!! Dal mi je moč in novo energijo! Tebi je posvečen današnji naslov!

Long time no see

1. Fotoaparat je šel z J. nekam... in tam tudi ostal... Moja trotelica je bolj ali manj le za v torbico, za tiste ta hitre fotke drobnih trenutkov, za katere hočeš, da bi tako ali drugače ostali.

2. Poletno vreme in vonj po travi, cipresah, svobodi in uživanju me je vlekel ven... in tam tudi zadržal... od prvih žarkov pa vse do kresničk... Obdržal me je v mreži s knjigo v roki ali zgolj s sanjarjenjem med trepalnicami...

Vsake toliko je vest malce potrkala... najprej potiho, botem z bolj glasnim "nok, nok, zanemarjaš kotiček, ki ti je zelo pomemben (beri blog) in ljudi, ki ti preko njega enako veliko pomenijo (beri: vas)"... Malce sem zamižala, stisnila zobe, se popraskala po čelu... in hitela negovat tisti lenobni kotiček duše, ki ga zanemarjam čez leto...

3. Plevel je postal moj vsakodnevni terapevt. Ugotovila sem, da zna precej dobro poslušati in tako kot papir, prenese vse moje izlive. Vse se pomeniva in čudovito me zna pomiriti. Moja trata sicer nikoli ne bo angleška, je pa zato moja duša veliko bolj "negovana"...

4. Bila sem OK v. d. žene in pod streho spravila J.ovo 40 letnico. Kdo bi si mislil, da se lahko moški te številke tako otepa! Kljub prvotnim izlivom v stilu tega hudiča pa že ne bom praznoval... pa zakaj bi človek okroglo moral praznovati, kdo si je to izmislil... rad bi samo mir..., je zabava dobro uspela, prav tako igrica Lepo je biti 40, pa brez polovičke prosim.

Uspela sem mu celo speči torto... ta "miceno" seveda, prava je bila seveda mamina Saherica...

In eno Majdi ..., pa je zaradi pobeglega fotoaparata prehitro romala k njej...

In šarlotko za mamo, ki praznuje danes...

Dvojčkov pri nas namreč nikoli ne zmanjka:)

Imejte se radi!

Maja