Leto je minilo.
Leto, ko sem iskala razloge za nekaj, kar razlogov ne potrebuje.
Leto, ko sem iskala opravičila za stvari, ki ne potrebujejo opravičil. Ki preprosto so tam, kjer morajo biti.
Leto, ko sem sama sebi polagala račune in se vedno bolj zapletala v misli in ideje iz katerih nisem našla izhoda.
Leto, ki me pušča prazno.
Leto, ko se mi je vse prevečkrat zdelo, da sem izgubila pot... Da je vsak korak, ki ga izberem drugačen od tistega, ki ga v resnici želim izbrati.
Leto, ko sem zbirala moč, da verjamem, da je vsak korak tu z namenom. Morda skritim, morda takim, ki svojo moč šele pokaže. Vsak korak sestavlja mozaik. Enkraten in neponovljiv. Vsak korak sestavlja Mene, Nas, postaja del zgodovine, del zgodbe, del minljivosti...
Želim si leto, lažjih korakov. Zase, za moje, za vas...
Želim si leto lažjega diha. Zase, za moje, za vas...
Želim si leto brez obžalovanj. Zase, za moje, za vas...
In vedrih misli. Zase, za moje, za vas...
Hvala vsem, ki ste me na kakršenkoli način skušali zbezati iz moje luknje. Hvaležna sem vam, za vse besede in misli, ki ste mi jih izrekli v živo, preko pošte ali preko drugih. Hvala, ker name niste pozabili!
Srečno in
imejte se radi!
Maja
