Echo of the past

Odmev preteklosti. V vseh pogledih. V skledah se namreč skrivajo delčki vseh mojih zadnjih ustvarjalnih podvigov. Preteklosti torej. Zakaj? Ker sem ju naredila iz vseh poli ostankov, ki so se že toliko časa nabirali v kozarcu, da se ga ni več dalo zapreti. Pozabljeni, zdrobljeni, uničeni koščki... neustrezne barve... bela, na katero so se ujele smeti... Delčki, ki so čakali, da vseeno ugledajo svoj smiel v kakšnem kosu. In so ga. Tako sem spremenila Preteklost v Danes ter ostala zvesta sama sebi. Svojim sklepom in svoji ljubezni do antičnega, postaranega, do poli, ki nikakor ne zgleda kot poli.

Dva kosa, ki me bosta vedno spomnila na čudovito popoldne, ki sva ga s Tejem preživela v ateljeju. On ob papirju, jaz ob poli, oba ob glasbi, ki sva si jo po glasbenih željah izmenično predvajala z YouTuba. Spet Preteklost, ki se je srečevala s Sedanjostjo. Vse niti lahko prepletemo, če le želimo. Če le hočemo Videti...

Imejte se radi!

Maja

Kdo danes kaže svoj obraz?

Gripa se je naselila med naše stene in nam preprečila pobeg v eno najlepših evropskih prestolnic. Saj vem, da je rizično načrtovati tovrstno potovanje med zimskimi počitnicami, a kljub vsemu se sprašujem, kaj nam prav vsakič, ko kam želimo, bolezen želi sporočiti! Saj vemo, da je doma najlepše in res, ampak čisto zares radi zapečkamo, ampak... Že drugič ista prestolnica! Nekaj mora biti na tem! Nekaj nam tam ni usojeno!

Pa sem spet pri starih načrtih, kaj vse bom naredila v tem prostem tednu. No, morda mi uspe narediti vsaj nekaj, saj vem, kako se sfrižijo moji velikopotezni načrti... Ti obrazi so bili narejeni že pred časom. Nagrmadeni so lovili prah v kotu mize in zadnjič jih je doletela sreča, da dobijo svojo dokončno obliko.  Všeč so mi in morda dobijo še družbo!

Imejte se radi in bežite pred gripo!

Maja

Inro

Inro je mala okrašena škatlica, namenjena za shranjevanje drobnih predmetov. Izhaja iz Japonske. Včasih so v njih shranjevali zdravila, osebne pečatnike, pa tudi tobak, nosili so jih zavezane okoli pasu. Izdelane so iz tankega usnja, lesa ali papirja ter bogato okrašene. Kar precejšnjo zbirko imajo v Londonu v Victoria in Albert muzeju. Že ko sem jih prvič videla, sem jih začela občudovati. Navdušila me je perfekcija, s katero so izdelane, visok sijaj in bogata okrašenost enih, ter preprosta naravnost drugih. Kar nekaj časa so bile v "modi" tudi pri poli oblikovalcih, meni osebno pa se je njihova izdelava zdela preveč komplicirana. Pa mi vseeno niso šle iz glave. Tako sem se ta teden odločila izdelati "poenostavljen" model. Tu je. Izpadla je sicer večja, kot sem načrtovala, pa kljub vsemu je primerna za nošenje. Sedaj se lotim še ta komplicirane:)

Imejte se radi!

Maja

Big beads

Pred štirinajstimi dnevi sem se udeležila Renatine delavnice izdelovanja XL kroglic v Izdelovalnici

malih umetnin. Delavnica mi je dala ogromno zagona in ves prejšnji teden sem valjala, gladila in brusila. Ker se je besedi Danes pridružila še občasna dopolnitev "Malo drugače" sem izbrala zase nekoliko drugačno barvo in z njo uživala. In tu so - moje XL krogle. Še zdaleč ne tako lepe in popolne kot Renatine, a popolnoma nosljive in lahke! Ko sem delala posamezno kroglo, se mi je zdela lepa in okrogla, ko pa sem jo pogledala z druge perspektive, je bila popolnoma drugačna, jajčasta in pokvečena in gladila sem naprej. Tako je z vsemi rečmi na tem svetu - ko jih pogledaš z druge perspektive, se drugačne, morda ne tako grozne in ne tako zastrašujoče, drugič je spet drugače. Včasih je probleme, ki nas tarejo res potrebno pogledati z drugega zornega kota, takrat se odprejo popolnoma nove dimenzije!

Zadnji obesek je rezultat mojega gorenjskega duha in je nastal iz ostankov. Spet "malo drugače" kot sicer, brez načrta, kar tako spontano. Običajno si stvari v glavi do potankosti zamislim in sledim ideji kot slepa kura, tokrat sem sledila le prstom.

Imejte se radi!

Maja