Ustvarjanje me spremlja že od malega. Spomnim se, ko mi je oče kupil mojo prvo ustvarjalno knjigo z naslovom Moj delovni kotiček avtorice Anke Luger Peroci. Morda se katera od vas spomni knjige. Dolge ure sem preživela ob občudovanju prisrčnih ilustracij in preprostih idej za takrat osnovnošolko. Tako sem si izdelala svojo prvo mapo s poklopci, preoblekla številne škatle, okrasila pisemski papir... Knjiga je še vedno na častnem mestu med številnimi ustvarjalnimi priročniki, ki sem si jih nabrala z leti. Kupovanje ustvarjalnih knjig in pripomočkov je postalo moja manija, ki se je z odkritjem bloganja "nekoliko" umirila. Sedaj sem se ujela v čudovit krog inspiracij, ki jih najdem z brskanjem po blogih. Ne želim krasti idej, se pa ob občudovanju izdelkov drugih v mojih možganih sproži miselni proces v katerem se rojevajo nove in nove inspiracije. Včasih prav "šumi" S tem, ko svoj izdelek obesim na svojo stran upam, da bom dala idejo nekomu drugemu, ki bo ustvaril nekaj novega, čudovitega, ki me bo ponovno navdihnilo in krog se bo sklenil. Zdi se mi, da sem tako z nevidnimi nitkami povezana z ljudmi po celem svetu, s katerimi si nesebično delimo ljubezen do ustvarjanja in navdihujemo drug drugega. Nekaj časa sem imela še slabo vest, ker toliko svojega prostega časa preživim na netu, sedaj pa sem prišla do sklepa, da je to ena od stvari, ki me v zadnjem času najbolj bogati in ob kateri rastem. Raste moja ustvarjalnost, raste moja domišlija, raste krog ljudi, ki jih "poznam" in ki so z mano pripravljeni deliti moje vzpone in padce.
In prav ob tem razmišljanju mi je
Alenka podarila tole nagrado:
Alenka, najlepša hvala, pa tudi za besede, s katerimi si jo pospremila!
Jaz bi jo kot vedno podarila vsem tistim, ki puščate komentarje pod moje objave in me s svojimi besedami nemalokrat dvignete do višin. Nekaj preprostih besed, napisanih iz srca, mi polepša dan. Nemalokrat se spomnim nanje, ko mi je težko. Komaj čakam, da se usedem pred računalnik in jih znova preberem! Hvala vsem! Nagrado pa podarjam:
Maja
Iris Mishly je na svojem blogu v začetku maja rekla:"Joj, še tri tedne do odhoda, pa imam še toliko za naredit!" Jaz pa lahko rečem: "Še pet ur do odhoda, pa nimam še NIČ!!" In tudi ne bom imela. Uspela sem zapakirati beadse za swap, uničiti edino 10cm formo za zapestnico, ki jo rabimo pri Donni...in to je vse, bolj ko razmišljam, kaj naj še napišem, manj najdem.
