Day after...

Danesj se kar nisem mogla spraviti k delu. Še perila se mi ni dalo vreči v stroj... Pa saj ne bo nikamor ušlo, namesto mene ga pa tudi nihče ne bo...

Malo sem urejala fotografije in ob tem podoživljala francosko pokrajino. Zadnjič sem se zelo na hitrico peljala čez sever pred, uf, 14. leti na poti v Anglijo in pozbila sem, kako lepo je. Je pa res, da začnemo z leti stvari drugače gledati in ceniti. Všeč mi je predvsem to, kar me v Sloveniji moti: da je podeželje res podeželje. Vse hišice so zgrajene v enakem stilu, z enakimi strehami, večinoma kamnitimi ograjami in kamnitimi fasadami. Nobenih kričečih fasad, ki bi bodle v oko, predvsem pa nobenih BLOKOV v idiličnih vaseh. Vas je vas. Vas so hiše. Pika! Tako so z enkratno kričeče zelenimi bloki uničili podobo naše "vasi" sicer le dobrih 15 km iz Ljubljane. Prej je imela idilično podobo s cerkvico na sredini in hišami levo in desno. Sedaj pa že z aviona (ki by the way pristajajo čez našo vas) vidiš le te bloke, ki imajo poleg "enkratne" fasade še rumeno oranžne balkone v stotih odtenkih. (Novi prebivalci si seveda niso kupili parkirnih mest v kleti, ker je za to seveda škoda denarja in sedaj parkirajo po vseh zelenicah. Kako tipično za našo ljubo deželo. )Zdi se mi, da se nikjer drugje po svetu arhitekti tako ne izživljajo kot pri nas. Drugod imajo strožja pravila: v Angliji ti določijo barvo fasade in barvo strehe, bog ne daj, da je hiša višja od ostalih tudi za 0,5 m. 

Še ogromno se bomo morali naučiti! Tudi kulture! Vožnja 2400 km tja in nazaj sploh ni bila stresna, saj (razen v Nemčiji) vsi vozijo po pravilih in omejitvah. Stres se začne, ko prideš ven iz Karavank, pa že imaš enega nalepljenega na zadnjo šipo, ki ti noro blenda in nato še pokaže internacionalca!

Uf, sem se spet razpisala!

Še o izdelkih: ti dve knjižni kazali sem naredila že pred odhodom, pa mi ju nikakor ni uspelo fotografirati tako, da bi se videl učinek ponarejenega usnja. V resnici res izgledata usnjeni, čeprav sta seveda iz polija. Zraven sem naredila še okrasek za na škatlo, ki jo še delam, da bo vse v istem stilu. Ker oseba, ki ju bo dobila za darilo ni internetni fan, ju lahko že objavim.

Dolgujem še odgovor. PC giant ekstruder je ogromna "pištola" podobna tistim v katerih je silikon za vstavljanje stekel v oknja ipd. V valj se naloži ogromno polija, na konec valja pa nastavke iz pleksija, ki imajo že izrezane oblike. Z iztiskanjem skozi te oblike pride lepo oblikovana masa, kjer leži tudi odgovor, od kod mojim zapestnicam takšne oblike. Res je, da kasneje z brušenjem popravim še razne nepravilnosti ampak v osnovi obliko že iztisneš. Ostalo je stvar domišlije. 

Dobi se jih v ameriški trgovini Polymer clay express. 

Maja