Mini book pendant

Ni bilo volje.

Ni bilo volje za vstati.

Ni bilo volje za iskanje idej. Niti za to, da bi jih zadržala v glavi.

Ni bilo volje za to, da bi se opravičevala, zakaj se počutim tako, kot se počutim.

In ni bilo pošteno s tem obremenjevati druge.

Po dolgem času izdelek. Knjigica meri 4 X 4,5 cm, listi merijo 3,5 X 4 cm. V resnici je lepša kot na sliki:))

Maja

Jesenska

Po včerajšnjem adrenalinskem šoku, ki me je napadel pred in po razgovoru pri ž, me je današnji dvanajsturni delavnik sesul. Komaj sem se privlekla do doma, komaj uspem kaj pametnega spacati. Poslušam J. in Teja, ki se še nekaj mučita z branjem, čeprav je ura že pozna, ampak urniki "sodobnih" družin so prav nemogoči. Včasih me to TAKO razjezi! Tudi to je bil eden od razlogov, da sem v službi dala odpoved. Odločila sem se za družino, ne za kariero. Ampak kot kaže rabim še eno lekcijo, saj sem dobila nov izziv, ki ga moram pretehtati, novo ponudbo, o kateri je potrebno močno razmisliti. Koliko lekcij še rabim? Kaj se moram še naučiti? Včasih si želim, da bi imela pot manj ovinkov! 

Ampak dovolj globokoumnih.

Ker je čas, ko se mi pri ustvarjanju po naravni poti poli nekoliko odmika, sem se odločila ustvariti nekaj drugega. Fantastične želodove kapice velikanke se nama s Tejem v Volčjem potoku vsakič prav nesramno ponujajo. Z njimi si polniva žepe in razmišljava, kaj lahko ustvariva. Zadnjič sem sedela na klopci na toplem soncu in eno premetavala med prsti. Ideje so kar švigale. Najprej sem želela želodke narediti iz polija, pa me je prešinila ideja, da bi jih sedaj na jesen lahko naredila iz filca. Filc mi deluje nekako jesensko zimski material, saj ga sama na golo kožo zelo težko nosim. Pravu užitek mi je bil ustvarjati pisane želodke in še sto idej imam, kaj ustvariti z njimi. Zaenkrat malo odbita ideja jesenske ogrlice!

Naj vas ne odnese iz "ovinka"!

Maja

Včeraj sem se že zbudila tečna. Ne vem ali je to vpliv bližajoče se polne lune ali kakšno hormonsko neravnovesje, ampak prav vse mi je šlo na živce. Potem sem se še eno uro vozila v službo, ker ljudje v dežju vozijo kot da bi prvič sedli za volan, zamudila sem na kolegij, se zdrla na sodelavke, ker so med kolegijem klepetale, skratka popoln dan.

Med enourno vožnjo sem razpoloženju primerno sproducirala seznam stvari, ki me iritirajo, pa vem, da se zaradi njih ni vredno sekirati:

• zamašen odtok v tušu,
• prazen tulec od wc papirja (nove role ni niti v omari, se pravi, da je v kleti),
• drobtine na pultu,
• prazna škatla od piškotov, varno spravljena nazaj na svoje mesto v omari,
• tetrapak mleka v hladilniku, v katerem je mleka ravno za dno pokrit,
• šoferji, ki ti na avtocesti vozijo tik za ritjo,
• da na Petrolu v kavomatu zmanjka mleka ravno v trenutku, ko si jaz zaželim kapučino,
• reklame med filmom (če že uspem dočakati film, med reklamami obvezno zaspim),
• da na J. bowling večer, ko bi lahko imela TV samo zase in si v miru ta nevemkolkičže pogledala nevemkateriže del Gilmoric, ne najdem pravega daljinca za TV. Prvi vir informacije - otrok - spi, drugi del informacije se ne javi na telefon! 
• polivanje okoliških njiv in travnikov s "Creino", ko si zaželim spati v sveže prezračeni spalnici (saj razumem, da je treba nahranit prenaseljeno zemljo, ampak - VSAK DAN?!?)
• da se sosed spravi žagati drva edini dan v tednu, ko bi lahko spala (ta je današnja)

(iz njih se da prav lepo razbrati potek mojega dneva:))

Lep dan!

Maja