Jesenska

Po včerajšnjem adrenalinskem šoku, ki me je napadel pred in po razgovoru pri ž, me je današnji dvanajsturni delavnik sesul. Komaj sem se privlekla do doma, komaj uspem kaj pametnega spacati. Poslušam J. in Teja, ki se še nekaj mučita z branjem, čeprav je ura že pozna, ampak urniki "sodobnih" družin so prav nemogoči. Včasih me to TAKO razjezi! Tudi to je bil eden od razlogov, da sem v službi dala odpoved. Odločila sem se za družino, ne za kariero. Ampak kot kaže rabim še eno lekcijo, saj sem dobila nov izziv, ki ga moram pretehtati, novo ponudbo, o kateri je potrebno močno razmisliti. Koliko lekcij še rabim? Kaj se moram še naučiti? Včasih si želim, da bi imela pot manj ovinkov! 

Ampak dovolj globokoumnih.

Ker je čas, ko se mi pri ustvarjanju po naravni poti poli nekoliko odmika, sem se odločila ustvariti nekaj drugega. Fantastične želodove kapice velikanke se nama s Tejem v Volčjem potoku vsakič prav nesramno ponujajo. Z njimi si polniva žepe in razmišljava, kaj lahko ustvariva. Zadnjič sem sedela na klopci na toplem soncu in eno premetavala med prsti. Ideje so kar švigale. Najprej sem želela želodke narediti iz polija, pa me je prešinila ideja, da bi jih sedaj na jesen lahko naredila iz filca. Filc mi deluje nekako jesensko zimski material, saj ga sama na golo kožo zelo težko nosim. Pravu užitek mi je bil ustvarjati pisane želodke in še sto idej imam, kaj ustvariti z njimi. Zaenkrat malo odbita ideja jesenske ogrlice!

Naj vas ne odnese iz "ovinka"!

Maja