Dišeča darila

Tanja je zadnjič na blogu spraševala, kaj bomo letos podarjale. Moja darila čakajo že od poletja, ko sem doma pobrala sivko in jo zmešala z grobo mleto morsko soljo, ki sem jo nato zapakirala v Ikeine steklene kozarce. Tako je nastala naravna dišeča kopel, brez SLS-a (sodium laureth sulfath-a, ki tako zelo škoduje našemu zdravju, pa je v skoraj vsakem higienskem ali kozmetičnem pripomočku).

Pa mi včeraj nekaj ni dalo miru. Kozarci me kar niso več pritegnili. Malo sem pobrskala po predalih, privlekla na dan blago in sedla za šivalni stroj. Nekoliko okorno sem sešila dve vrečki, saj za strojem že kar nekaj časa nisem sedela. Okrasila sem jih z bombažno čipko, ki se je valjala med mojo zalogo trakov ter rožicami, ki sem jih iz volnenega filca izrezala s hroščkom. Hroščka sem prvič uporabila za kaj drugega kot papir in presenečeno ugotovila, da res deluje. Delujejo sicer (pri meni) le Cuttlebugovi nastavki. Ostali niso dovolj globoki in filca niso prerezali skoz in skoz. Morda je res predebel, bom naslednjič poskusila s tanjšim.

Manjkala je le še obešanka in darilci za dve prav posebni dami sta nared! Veliko bolje kot le v kozarcih! Mislim, da bo nastala še kakšna vrečka, ko pobrskam med zalogami materiala.

Lepo sneženo soboto vam želim!

Maja