V tem tednu sva imeli z muzo resne pogovore. Pogovore o tem, zakaj mi ni nič, kar ustvarim všeč... Zakaj trmasto silim v nekaj "drugačnega"... Nekaj morda originalnega... Pogovore o tem, zakaj sem skregana z večino barv... Zakaj vedno le rjava, zelena in črna... no, še oranžna morda... Zakaj mora poli izgledati kot ponaredek narave... Zakaj se ne zadovoljim s preprostim vzorcem, ga reproduciram in iz tega kaj naredim... Zakaj večina izdelkov nedokončanih konča na polipokopališču... Muza mi je očitala, da sem preveč zahtevna, da nehvaležno jemljem, kar mi ponudi in vse to nato mačehovsko zavržem... Vem, kesam se, ampak če hočeš doseči veličino, moraš razmišljati "outside the box". Morda veličino le zase, za svoja merila. Zrasteš le s preseganjem lastnih okvirjev. S spraševanjem, zakaj si si jih postavil... Zakaj upaš le do sem... in ne morda dlje... Morda je za mejo prepad... vedel boš le, če boš šel do roba!
Že pred kakšnim tednom me je Vladka pocukala za rokav z verižnico 1. mapa 10. slika in zgodba. Ker nisem bila ravno pridna, danes izpolnjujem dolg. Saj veste, zgodbe mi ležijo!Slika prikazuje sani in otroški voziček iz Chatsworth Hous-a, dvorca Devonshirskega vojvode. S Kristino sva si ga ogledali pred dvema letoma. Dan je bil tipičen angleški: siv, z neba so gomazele dežne kaplje. Pokrajina čudovita. Zelena barva travnikov in pašnikov je ostro nasprotovala sivini neba. Angleške kamnite ograje so vanjo risale čipke. Mogočna drevesa so vabila k sanjam, kako lepo bi bilo živeti pred dvema stoletjema, se na sončen dan vsesti pod enega izmed njih s knjigo v roki in čakati svojega Mr. Darcy-ja. Imeli sva odlično družbo. Preden sva odpotovali v Anglijo, si nisva mogli misliti, da bova po angleškem podeželju pohajkovali s poli veličinama kot sta Sue Kelsey in Caty Johnston. Dve dami, sestri, že kar v letih, a polni energije, duhovitosti in svežine. Nikoli ne bom pozabila, kako si je tistega sivega deževnega dne Caty sezula svoje čevlje in bosa v dežju poplesovala po kaskadnih bazenih Cavendishovega posestva in prepevala "Singing in the rain". Nič je ni motil dež, nič jo ni skrbela morebitna revma, nič je niso motili pogledi zategnjenih obiskovalcev. Nasmejale smo se do solz. Dan za spomine! Dan, ki mi je potrdil, da bom v naslednjem življenju živela na angleškem podeželju. Dan, za keterega je vredno živeti tudi kakšen manj ustvarjalen dan!
Imejte se radi!
Maja
meni pa so tvoji izdelki všeč :) in mislim, da je muza še ob tebi
OdgovoriIzbrišiVidim, da ti pogovori z muzo dobro denejo, ker ustvariš krasne stvari, jih spraviš v čudovite fotke in pospremiš z berljivimi besedami. Tako občudujem vse, kar najdem na tvojem blogu!
OdgovoriIzbrišiAngleška zgodba, nastala ob 10. fotki v 1. albumu je zelo zanimiva :)
I really do love the natural, organic feel that you achieve with your colors and textures and antiquing.
OdgovoriIzbrišiNastala je prava lepota, muza te uboga in ti dobro služi. Slika je pa tudi prekrasna. kako so včasih delali lepe stvari, a ne:)
OdgovoriIzbrišiRes lepi izdelki. Pripoved o prekrasnem angleškem dnevu pa je napisana s tako poetičnem jeziku, da bi z lahkoto pristala v kaki knjigi iz tistega stoletja kot je bil Mr. Darcy.
OdgovoriIzbrišiSpet en krasen izdelek v tvojem stilu. Mogoče si res prestroga do sebe in misliš, da nam ne bi bili včeš tvoji ostali izdelki, ki po tvojem ne dosegajo imenitnosti za objavo ;)
OdgovoriIzbrišiNavsezadnje si si pravila postavila sama in jih lahko po mili volji spreminjaš. ;)
Ne fotka, tvoje besede so me popeljale v angleško pokrajino v tisti čas. In tudi zato te občudujem.
Meni so pa natur stvari zelo všeč, zelo tople - tako da si me takoj začarala s svojimi stvaritvami. Če se z muzo domenita za kakšne druge barve, glej, da tele tudi še ostanejo.
OdgovoriIzbrišiSicer pa... po mojem, bi bila tudi z drugimi barvami tako uspešna!
Tvoja zgodba je bila pa res prava angleška. Všeč.
Ko sem brala tvojo objavo bi se najraje usedla na avion in letela v Anglijo. No, kmalu pride ta dan.
OdgovoriIzbrišiOgrlici sta pa lepi. Tvoji. Mogoče pa vseeno pride dan, ko boš uporabila tudi druge barve, tako kot sem jaz rjavo (čeprav to ni moja barva).
Čudoviti ogrlici, všeč sta mi, ker sta videti naravni. A mi posodiš mal tvojo muzo :-))
OdgovoriIzbrišiNo, meni so pa tvoji izdelki zelo všeč. Všeč mi je natur videz, ki ga izvabiš iz polija. In po tvoji zaslugi sem spremenila mnenje o rjavi barvi. Celo tekstura v poli mi je postala všeč, čeprav rahlo trpim pri izdelavi (saj veš, jaz bi brusila :-)) ... evo, širiš moja obzorja :-) Hvala!
OdgovoriIzbrišiVšeč sta mi ogrlici, ne vem zakaj bi se spreminjala, če uživaš in so ti všeč takšne stavri :-)
OdgovoriIzbrišiMaja, ne samo ovaj rad nego svi do sada koje sam ja vidjela su prelijepi...i mislim da bi takvi bili, bilo koje boje ili tehnike.
OdgovoriIzbrišiPrepoznatljiva si, jer je sve tako lijepo i uredno urađeno, sa tvojim stilom..
Od 1000 radova...tvoj bih sigurno prepoznala...
To bih kod sebe htjela ali ja još uvijek lutam...
LP,Phoenix
mislim, da bo čas, da počasi izdaš skrivnostni urok, s katerim si začarala, ugrotila, osvojila muzo, da ti je iz roke...
OdgovoriIzbrišiodličen nakit. všeč, všeč, všeč. zelo.
Kot pravi Phoenix - tvoj stil bi prepoznala med 1000 drugimi ♥ ♥ ♥
OdgovoriIzbrišiTvija muza ti pravi, da si umetniška duša in se zato z njo pogovarjaš in iščeš kaj bi lahko izžela iz tvoje glave in rok! Prekrasna je in tvoja!
OdgovoriIzbriši