Pri sosedovih imajo naraščaj... Sedem jih je... Tisti, ki prihajate k nam veste, da sta ponosna starša sosedova goska in gosak, najbolj znana in posrečena prebivalca naše ulice. Vsak dan, ko se peljem mimo, se ustavim in občudujem družinsko idilo. Dala sta mi misliti tale Vili in Lili, sploh sedaj ob koncu šolskega leta. Res sta vzor starševstva. Vedno skupaj, vedno v pozoru in ponosna, z dvignjeno glavo. Zadnjič sta svojo otročad ob hudem soncu nagnetla v skromno senco pod drevo, ko pa je en mali upornik skušal splezati pod ograjo, je s kljunom dobil po glavi. Nežno sicer, pa vendar... Kaj pa mi, človeške gosi? Kje so naše meje? Kaj je z nami in z našim pretiravanjem s pravicami? Vse, kar slišim v šoli je, kje smo ga polomili mi, šolniki... Kakšno škodo delamo otrokom, da o vseh hudih krivicah ne govorim. Kaj pa DOM in DOMAČA vzgoja? Zakaj tako radi očitamo napake drugim, čeprav bi morali najprej "popucati" doma? Vse to me tako živcira: v 2. razredu je kriva učiteljica, da je otrok agresiven, ker ga ne zna dovolj zaposliti in zmotivirati. Pa dajte no! Kje je bil pa osem let? V 8. razredu je kriva učiteljica, ker ni predvidela, da punca tega ne bo znala... In sedaj trpi, ker ima tri (pa še to šenkano).
Od nas se pričakuje, da bomo kameleonsko vrteli oči za 360 stopinj, videli vse, rešili vse, vzgojili vse, pri tem pa bili kar se da mirni, preudarni, popustljivi in sploh in oh pedagoški. Tudi meni se sfrka, če se mi dva stepeta, drugi pa navijajo, jaz pa kot opica skačem in vpijem, pa me ne "šlivijo", ker vmes ne smem stopiti, da me ne bo kdo tožil, da fizično obračunavam...
Dragi starši - šola ne more popraviti vzgojnih napak, ki jih naredimo doma. Vzgoja mojega otroka je primarno stvar naše družine. Za to MORAM imeti čas, za to MORAM imeti voljo. Otrok je bil MOJA izbira, zato je MOJA stvar, da ga vzgojim. Če ga doma ne bomo naučili, da spoštuje avtoriteto, ga v šoli prav gotovo ne bojo. Če ga ne bomo naučili odgovornosti in samostojnosti, ga tudi drugi ne bodo. Le lastna kritična ocena in zavedanje naših vzgojnih prijemov bo rešila naše otroke. Prav gotovo pa jim iskanje krivde v drugih, da opravičimo lastne napake, ne prinese nič dobrega!
Se oproščam za žolčnost!
Imejte se radi in imejte radi svoje otroke in prav zato, ker jih imate radi jim POSTAVITE MEJE!!
Maja
Hi there girl.
OdgovoriIzbrišiBeautiful pieces!
Have a nice weekend!
Maria
Z napisanim se popolnoma strinjam. Dom in starši so tisti, ki otroka učijo spoštovanja in odgovornosti, jim postavljajo meje ...
OdgovoriIzbrišiLe kdo si je izmislil permisivno vzgojo? Potem pa so učitelji in vzgojitelji na pomirjevalih ...
Sama sem bila vzgojena strogo (ni bil potreben noben udarec! :) in sem hvaležna staršem za to.
Obeski so fantastični, veš! Čisto tvoji in čisto v tvojih barvah :)
obeski so .. čudoviti,
OdgovoriIzbrišistarševstvo pa je tako ali tako najtežji poklic .. poslanstvo, ki se nikoli ne konča .. in včasih je res težko reči NE, ampak je potrebno .. za boljši jutri
Lepo si to napisala in povsem se strinjam s teboj. Kajti ko gledam okoli sebe vidim veliko dobrih staršev in veliko tistih, ki mislijo da so dobri s tem, da pustijo svojemu 3-letniku, da ga komandira. Ob tem se vedno sprašujem, kaj se bo zgodilo ko bo odrastel. Ko ga bo namreč metal iz stanovanja, ker ne bo imel nobenega spoštovanja, bodo pa vsi drugi krivi samo starši ne, da mu niso postavili mej in mu nudili prave vzgoje. Otrok potrebuje meje in zaradi tega mu povsem nič ne manjka in ni nič manj ljubljen od svojih staršev. Vsekakor verjamem, da ni lahko biti starš ampak to ni izgovor za neodgovornost.
OdgovoriIzbrišiTvoj tris pa mi je tako zelo simpatičen in me ne vem zakaj malo spominja na gosji kljunček :)
Bravo Majči!
OdgovoriIzbrišiTvoj žolč je tudi moj žolč.
Tako dobro si napisala, da bi lahko objavila kje kot članek!!! Tako lepe izdelke si spet naredila, da v njih vidim mojo "staro" Majo in mi je toplo pri srcu. Meje, meje...
Saj veš "najin" izrek: Otroci so naše največje bogastvo!! Pa tako res je...
Glede goskic pa: zgledi naj vlečejo...
Tvoji trije obeski so prečudoviti, tako lepi, tako bogato izgledajo :-))
OdgovoriIzbrišiDrugače pa, nimam otrok in nisem vzgojitelj ali učitelj, ampak to kar se dogaja danes, res nikamor ne pelje, da se otroku menda prvi dan v šoli pove vse njegove pravice. Popolnoma se strinjam s tabo in ostalimi. Le kam pelje ta nori svet?
Prekrasni radovi Maja!
OdgovoriIzbrišiVeliki pozdrav i ugodan vikend:)
Zondra Art
Res je Maja. Sem učitelj in točno vem o čem govoriš. Trenutno sem z mladički doma in prav nič ne pogrešam tistih situacij, o katerih pišeš.
OdgovoriIzbrišiDanes so otroci drugačni, že rodijo se drugačni, z nekakšnim vsevednim obrazom. A kljub temu potrebujejo nas, da potrdimo njihovo vsevednost, jih usmerimo, postavimo meje. S tem jim pokažemo, da nam ni vseeno, da jih imamo radi. Ja, seveda se ob tem pritožujejo, a to pomeni, da z nami sodelujejo.Z nami starši.
No, vsaj konec šolskega leta je in si boš lahko spočila, pa nabrala nove energije za nove STARŠE!!
Obeski so 1A.
Lep vikend.
Ravno včeraj sem občudovala učitelje/vzgojitelje.... Najlažje je za svoje napake obdolžit učitelje, najslabše pa je to, da so taki starši prepričani v svoj prav.
OdgovoriIzbrišiKmalu bi pozabila, obeski so prečudoviti. Lep dan ti želim.
čudoviti obeski!!
OdgovoriIzbrišikar se pa tiče vzgoje je pa za svoje napaka najležje krivit druge...
Se strinjam z napisanim in vem, da je starševstvo ena najtežjih stvari, ki sem se jih lotila, če ne kar najtežja ;)
OdgovoriIzbrišiIn postavit meje, ki se realne, ki so dobre tako za otroka, kot starše, je prava umetnija. Najtežje pa je se držati tistega kar rečeš. In če rečeš ne, moraš pri tem vztrajati in se držati kot pijan plota, sicer jih učiš samo sitnarjenja, dokler ne popustiš. Zato previdno kar rečeš!
Tvojo obeski pa so tako lepi tako skupaj, da bi imela kar vse 3 ;)-
Zdaj ti bom povedala eno staro zgodbo, ki mi jo je povedal moj oče pred davnimi leti in jo še vedno povem vsakomur, ki zagovarja permisivno vzgojo. Mogoče ti pa pride še prav.
OdgovoriIzbrišiV mestnem avtobusu se pelje mama s približno pet let starim sinom. Na stolu pred njim sedi gospa srednjih let. Malemu je dolgčas, zato binglja z nogami in brca v stol pred seboj. Gospa se obrne in ga pogleda, otrok ji gleda v oči in brca naprej. Zato se gospa čez nekaj časa obrne k mami in jo prosi: "Gospa, bi lahko svojega otroka opozorili, da se ne brca v stol pred seboj." Mama jo oholo pogleda in odvrne: "Veste, jaz svojega otroka vzgajam tako, da lahko dela, kar hoče."
K mami pristopi kakšnih sedemnajst let star fant, ki je opazoval celoten prizor, pljune mami v obraz in reče: "Veste, mene je mama tudi vzgajala tako, da lahko počnem, kar hočem."
Res je, ampak dobro, da tudi sama vidita, da je potrebno nekaj ukreniti. Nekaterim staršem je malo mar kako je njihov otrok vzgojen, vi ste na dobri poti, da bo vajin sinko odrasel v dobro vzgojenega fanta. Srečno, pa veliko potrpljenja!
OdgovoriIzbrišiObeski so pa kot vedno odlični...me pa res zanima kje ga dobiš oz. kako narediš ta kovinski del ki nosi obesek? ( pa brez zamere zaradi vprašanja )
Sama sem učila in včasih je res težek poklic a moram priznati, da mi je bilo učenje najstnikov pisano na kožo. Učila sem same fante in zdelo se mi je kar enostavno: vnaprej postavljena močna pravila, odkritost, sčepec strogosti in vedno učitelj, nikoli prijatelj. Otroci namreč iščejo pravila, a morajo biti odkrita, brez prikrivanj, sprejmejo občutke nasprotnika in jih razumejo. Iščejo informacije in zanima jih, kaj jih čaka.
OdgovoriIzbrišiStarševstvo pa je vsekakor predvsem vzor in odkritost.
Tribarvne lepotičke pa so prav v tvojem stilu in če bi jih videla kje drugje, bi vedela, da so totvoje kreatcije!
Spet prekrasni poli izdelki izpod tvojih rok! Zelo lepo.
OdgovoriIzbrišiKar se tiče permisivne vzgoje, se pa ne bi mogla bolj strinjati s tabo.
Pa še ena anekdota v razmislek: Moja mama je dolga leta delala v otroškem dispanzerju. Ker jo moti, da starši otrokom vse dovolijo, je marsikomu povedala kako krepko, sploh če je otrok tepel starše. Potem je krajši čas pomagala v šolskem dispanzerju. Enkrat je prišla neka gospa z otrokom, ki je, ko je zagledala mojo mamo, najprej prebledela, nato skoraj omedlela in na koncu planila v jok. Ko je končno prišla malo k sebi, je pojasnila, da ji je moja mama, ki jo je razjezilo, da jo njen otrok tepe in brca, pred mnogimi rekla: "Gospa, če petletnemu otroku dovolite, da vas tepe, a mu boste pri petnajstih pustili, da vas ubije". In nato ji je v solzah povedala, da je otrok, ki jo je takrat tepel, njen najstarejši sin, zdaj v popravnem domu, ker še ni bil star petnajst let, ko jo je večkrat pretepel kot psa in ji grozil, da jo bo zadavil. In da mojo mamo večkrat sanja in jo sliši v sanjah ter si očita, da je ni poslušala. Nato sta obe jokali, moja mama pa od takrat nikomur več ni rekla, da ga bo otrok ubil. To je sicer zelo skrajen primer, ampak zelo nazorno pokaže, kaj se lahko zgodi, če otroku ne postavimo mej.
kako ove ogrlice imaju nekakav kraljevski izgled :)
OdgovoriIzbrišiogrlice so čudovite... vse bi nosila :)
OdgovoriIzbrišio starševstvu... res najtežje poslanstvo, v posmeh temu pa največkrat tisto, ki ostane na robu vseh ostalih "pomembnejših" obveznosti ... žal.
sama sem zelo stroga mami. včasih se zdim sama sebi preveč. hči (jih šteje že 20 :) ) pa sama večkrat reče, da je vesela, da je tako vzgojena, ker če jaz ne bi od nje veliko zahtevala (ne v smislu ocen, da ne bo pomote), bi ona zdaj tudi bolj malo pričakovala od sebe.
sicer pa - seveda podpišem vse, kar si zapisala.
Čudoviti obeski, kot vse kar narediš. Starševstvo, ah naš večni izziv:)Dobro si napisala. Meje so nujne, koristne. Upam, da delam dobro. Če je res, bom vedela čez mnogo let;)
OdgovoriIzbrišiTrojček je super! Vzgajamo pa itak v upanju, da delamo dobro in da se teh naših lumpijev kaj prime!
OdgovoriIzbrišiSe popoloma strinjam, starševstvo je najtežji "poklic" na svetu, po drugi strani pa je tale "prostočasna dejavnost" hudo naporna, ni plačana in uspeh ni vnaprej zagotovljen...potem pa v šoli gasimo...
OdgovoriIzbriši...obeski pa so tako (nad)prva liga
Rečem amen na tole tvojo objavo. Kot prof. sem doživela vse sorte otroke, vse sorte starše. Tudi jaz sem se vedno vprašala kaj bo s tistim otrokom čez par let... Najbolj mi je bil všeč tale tvoj stavek: Otrok je bil MOJA izbira, zato je MOJA stvar, da ga vzgojim. Pove vse in pika. in ja, zverinice bi nam bile lahko velikokrat za vzgled... Ah, tvoji izdelki pa še vedno popolno popolni. Lepo!
OdgovoriIzbriši♥ ♥ ♥ super obeski, vsi trije ♥ ♥ ♥
OdgovoriIzbrišiO vzgoji ... moja oče in mama sta imela doma takšno avtoriteto in takšen pozitiven vpliv, da še sedaj ne vem, kako jima je uspevalo krotiti štiri otroke in kako jima je uspelo vcepiti pozitivne vrednote.
Moja fanta sta veliko preveč razvajena, vendar še vedno vesta, da si vsega pač ne moreta dovoliti in poznata meje.
Neverjetno kako hitro mine šest let in gre otrok v šolo, pa čeprav bi ga še ujčkala, ga moram spustiti v svet, vendar hkrati paziti, da ne gre predaleč. Upam, da ne bom tista zoprna mama :))))))))))