Kamnita pot, Rocky path. To je ime, ki ga nosi tutorial, pa katerem so narejeni zgornji izdelki. Redko kupujem internetne tutoriale, saj po večini sama razberem, kako so kakšne stvari narejene. Pri tem pa je bilo drugače. Nisem in nisem mogla dešifrirati izvedbe in sem ga kupila od avtorice Christine Uliczny iz River Valley designs. Kar nekaj časa je počival med shranjenimi dokumenti v računalniku, zadnjič pa sem se odločila, da poskusim. Najprej za vajo. Hudo sem packala in izdelek, sicer sfaliran na večih koncih, mi je bilo v skladu z mojo gorenjsko tradicijo spet žal vreči v koš in sem se odločila iz njega iztisniti kar se le da. Končala sem s tremi obeski in prstanom.Vmes sem razmišljala, kako v življenju ni naključij. Kako se vedno vse poklopi in kako nam življenje pošilja skrivne kode, ki jih pogosto razberemo podzavestno. Ta teden sem doživela razočaranje, iz katerega sicer nisem želela delati velike scene, pa me vseeno žre. Tako izza ovinka, počasi in počasi. Vsake toliko časa mi pošlje z velikimi tiskanimi črkami napisano vprašanje KAJ? HALO? ZAKAJ? Pač, še en kamen na poti, ob katerega sem se spotaknila in padla, kot sem dolga in široka. Nisem se zmenila za vsa J. opozorila. Vsakič sem samo zamahnila z ah, ti pa tvoja črnogledost. Spet me je po glavi vsekala moja naivnost, kot že tolikokrat doslej. Padem čez vsak kamen. Pa se vedno poberem... ne pametnejša, pač pa še vedno naivna, prepričana v dobroto ljudi. Z idejo, da dobro išče dobro. Z vero, da med prijatelji ni koristolovcev. S prepričanjem, da bom zmagala z nasmehom. Kolikokrat si bom še potolkla kolena?...
Pa spet samo zamahnem in rečem: vseeno ne menjam. Zanimiva je ta moja pot. Kamnita pot.
Imejte se radi, s potolčenimi koleni ali brez!
Maja
prav danes sem precej razmišljala o tebi. o tvoji odločitvi pravzaprav, kako in kaj boš delala - tvoji izdelki so, če sem prav razumela, izključno tisto, kar je tebi všeč. kar ti HOČEŠ.
OdgovoriIzbrišimoram reči, da je bilo razmišljanje zelo... noter nekje. kot kapljica, ki pade z velike višine in zato zaplava globoko med druge, jih vzvalovi in po svoje spremeni.
tudi moja kolena so ta teden ne samo potolčena... podpluta. že od prejšnjega tedna. ampak se celijo, se celijo...
en velik, blag, topel obliž ti želim.
Draga Maja, odlične izdelke si ponovno ustvarila, krasne barve, da o vsebini ne govorim, čeprav se mi ne sanja kako si tole naredila.
OdgovoriIzbrišiKo sem prebrala tvoj drugi del zapisa, sem prepoznala, da sovpada z dogajanjem v mojem prejšnjem tednu. Druge sodimo po sebi in še kar verjamemo, potem pa ne verjamemo dejanskim dogodkom na nobeni ravni... In iščemo smisel, ker je to edino smiselno v takih dogajanjih. Zdaj so res časi, ko se začenjajo kazati prav vsebine ljudi, vsak nosi svojo zgodbo.
Vseeno pa Maja, saj veš, vse tisto zares vredno, dragoceno, kar smo darovali Življenju nekje, nekoč, v resnici ne izgine, ampak vzklije in obdari tistega, ki je podaril. Da bi nam čas do tja bil čim krajši in da bi kolena bila zaceljena ti želim (pa sebi tudi...). LP:)
Nakit je super! Če je posledica 'terapije' za zdravljenje potolčenih kolen, potem lahko samo zaključim, da je vsako zlo za nekaj dobro ...
OdgovoriIzbrišiSem pa ene take sorte kot ti. Pri teh letih me še vedno ni izučilo in naivno verjamem, da so vsi ljudje dobri, pošteni, pomogljivi ... pa čeprav vsak dan znova vidim in občasno tudi na lastni koži občutim, da žal ni tako ... in grem dalje. Mah, saj bo!
Hm, globoko razmišljanje o ljudeh, naši naivnosti, o dobroti, ki ni poplačana ... Zadnje čase doživljam, da ljudje, ki naj bi bili dobri, to niso. Boli. Pa se vprašam, kako je z mano? Prav gotovo je kdo kdaj razočaran. Se ob meni spotakne. In upam, da bom čim manjkrat tisti kamen, ob katerim si kdo potolče kolena.
OdgovoriIzbrišiOb tvojem današnjem nakitu si rečem: le kako ji to uspe??? Že videti ga, je pravi užitek za oči. Kaj šele, če bi ga lahko potipala. Čudovito!
Čeprav naj bi bila tole sfalirana skala, ji ni videt. Spretno skriva. Tako kot tudi ti skrivaš potolčena kolena. Pa jih kljub temu še lahko uporabljaš. Pa veš kaj še: svet se vrti, vse enkrat pride okoli (vmes se pa še kdo drug tudi spotakne).
OdgovoriIzbrišiPoceli si rane♥
Super lepi izdelki - pred kratkim sem tuto gledala a še ne kupila, ker sem se tudi tu že kdaj nasmolila. Podobno kot pripoveduješ o svoji poti. Se zelo prepoznam in vem, da zelo boli. Moj ljubi Alexander McCall Smith pa pravi skozi junakinjo Isabel - It's still better to be naive than to become a cynic. In se globoko strinjam s Tanjo - da pač sklepamo po sebi in zgrnemo. Lepo pot naprej in čimprejšnje okrevanje.
OdgovoriIzbrišiAvtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiHej Maja odlično ti je uspelo tole :) tale tutorial tudi pri meni počiva in čaka na "pravi klik". Ma če bo meni vsaj pol toliko dobro uspel kot tebi bom čist zadovoljna :) krasssssnoooooo
OdgovoriIzbrišipa oprosti za zbrisan komentar nad mano, z napačnim mailom sem bila prijavljena, pa je bilo čudno :)
Te čisto razumem, tudi sama sem osel, ki je šel (gre) večkrat na led. Vendar se z leti koža odebeli. Sem nepoboljšljiva optimistka in imam srečo, da vidim več sončkov kot dežja. Se pa strinjam s Heleno. Mogoče tudi sami nevede koga ranimo, pa še vemo ne, kdaj.
OdgovoriIzbrišiJoj, pozabila sem pokomentirati izdelke - čisto nič ponesrečeni, prav super izgledajo!
OdgovoriIzbrišiKar drži tisto: važno, da se vsakič pobereš in ti očitno to zmoreš, zato le pogumno naprej.
OdgovoriIzbrišiIzdelki pa čudoviti, tvoje barve in kot že rečeno: nič se ne vidi, da je to vaja.
Spet nekaj enkratnega izpod tvojih rok.
OdgovoriIzbrišiTako lepo pospremljeno z besedami, katerih pripovedovanje mnogi doživljamo. In se strinjam z nekaterimi, da se tudi sama velikokrat ob padcu sprašujem, kolikokrat sem jaz kamen na poti nekoga drugega. ALi pa so samo naša pričakovanja prevelika, naša merila preveč izhajajo iz nas samih in ne realnosti....?
Rada imam hlače in dolga krila, da ljudem ne razkazujem potolčenih kolen. Ljudje vse vidijo in bolj kot razumeti ali samo zaznavati, se znajo naslajati nad tujo bolečino.
Maja, izdelki so prekrasni. zelo dobro je izpadlo, in to že pri prvem poizkusu.
OdgovoriIzbrišiVsi imamo kamne na poti in padamo po njih. Jaz sem imela podobni kamen malo pred novim letom. Pa sem se kaj naučila iz njega? Mogoče?!? Zgleda, da nekateri v življenju nastavljajo kamne, drugi pa padamo čez njih. No, čez čas se naučimo, da je treba pogledati pred seboj in iti mimo kamna. Ampak, če nebi bilo nas, ki padamo čez kamne, svet nebi bil tako rožnat in sladek.
meni pa tal kompleek zgleda odlično ... pa barve .. super je ..res :))
OdgovoriIzbrišito, da si ta takna kot si .. pa ne moreš spremenit .. nekateri 1000 plezano čez ovire, boli nas ... žalosti, pa vseeno spet in spet ... plezamo. to te dela tisto Majo, ki te imajo radi ... tisto bistvo ..
Oj,
OdgovoriIzbrišine poznava se ( še :) ) , ampak ko berem tvoj post se mi zdi kot da si pokukala v moje možgane :) Večkrat se vprašam, ali določeni osebki namerno prizadanejo druge s svojimi dejanji, se sploh zavedajo kaj počnejo? Jaz rada verjamem da ne vedo, ker tako lažje živim in še vedno verjamem v pravljice :) ter nasedam vedno novim zajedalcem... :)
Malce egoistično , ampak me veseli da v tem nisem sama :)
Ojej, pozabila glavno :
OdgovoriIzbrišiizdelki so čudoviti!
Spet fantastični izdelki izpod tvojih rok ;)
OdgovoriIzbrišiKar se spotikanja in potolčenih kolenov tiče pa, nas je kar nekaj takih. Čeprav z leti se naučiš biti bolj odporen na to... ko se trudiš in trudiš in iščeš povezave, pa nazaj dobiš le mrzel tuš... kaj pa vem, pri meni je bil kar klik in sem si rekla, nič več... nočem! dovolj ljudi imam okrog sebe, ki se trudijo zame toliko, kot jaz za njih in na te ljudi se bom osredotočila... seveda še padem, ampak manjkrat...
vse lepo Maja ;)
Čudoviti kosi! Prstan je sploh poseben ...
OdgovoriIzbrišiSicer pa ti želim, da če boš že še imela kak padec, da bo blag ali pa samo opotekanje. Lp
Huhuhhh, čudoviti izdelki, perfektna barvna kombinacija.
OdgovoriIzbrišiNas je več naivnih, kaj? Na koncu obsediš in se lahko vprašaš samo še, zakaj prav jaz?
Potem se odprejo nova vrata in se ti zazdi, da mogoče zato prav ti.
Čudovit nakit. Mene spominjajo na ujete kapljice vode.
OdgovoriIzbrišiMislim, da se vsi spotikamo in padamo, ampak če se iz tega naučimo, potem takšen padec niti ni nujno slab. Pomembo pa je, da se poberemo na noge, obrišemo umazanijo s kolenov in gremo naprej. Življenje je prekratko, da bi se sekirali zaradi nepomembnežev. Lep sončen dan! :)
Nakit je prečudovit, prstan totalno odštekan in barve so prekrasne. Ja, z naivnostjo pa je tako, da po moje nas bo spremljala vedno, do konca. Enostavno nikoli ne moremo izgubiti svoje pozitivne vere v ljudi, taki smo. In zato so kolena večkrat potolčena, ampak nič ne moremo. Je pa zanimivo, da so zadnji dnevi, dnevi sprememb, tako notranjih kot zunanjih. Mogoče je to posledica pričakovanja pomladi, mogoče se ljudje počasi prebujamo, kaj pa vem.
OdgovoriIzbrišiNakit iz te kamnite poti je fantastičen. Všeč mi je ta bakrena barva. :) Glede potolčenih kolen pa, vse se vrača vse se plača, tako da ti kar ostani taka kot si. :)
OdgovoriIzbrišiJoj, joj, kaj si pa ti zopet sčarala. Kar ne morem se nagledati, kakšna barvna kombinacija, prečudovito!
OdgovoriIzbrišiGlede kolen so dekleta že vse napisala. Včasih je težko razumeti, pa če se še tako trudimo. Jap, tudi jaz imam obliž ves čas v žepu☺
Nakit je čisto preprosto lep.
OdgovoriIzbrišiGlede kamnov pa - medve s sestro imava v življenju eno res veliko srečo. To, da imava druga drugo. Zakaj to pišem. Ko se sama spotikam ob takšnih kamnih, kot jih opisuješ, vem, da sestra zagotovo nima takega dne in da mi bo znala pametno svetovati, me poslušati in se z menoj pogovoriti. To zelo, zelo pomaga v takšnih dneh, ko sem razočarana nad ljudmi. Ker vem, da je ona tista, ki je vedno tam, ko jo potrebujem. Res pa tudi sama opažam to, kar je napisala ena izmed punc - tile časi so kot nalašč za to, da ljudje pokažejo svoj pravi obraz. Hudo mi je le zato, ker se mi zdi, da sem rojena in vzgojena v napačnih časih in se v tem svetu včasih počutim kot tujec.
Drži se!
Spet nekaj lepega, sicer pa ti uspe, čeprav si mislila, da mora biti drugače.
OdgovoriIzbrišiVsi se spotikamo ob kaj ali se drugi ob nas, smo vedno malo potolčeni, razočarani in žal nas ne izučijo naše napake, tako je življenje, upanje umre zadnje, želim ti velik obliž.
Kar nekaj potolčenih se nas oglaša... Mene pa veseli, da se še najdejo optimisti, ki kljub padcem oprašijo hlače in grejo naprej... Potem vem, da moram tudi sama vztrajati.
OdgovoriIzbrišiBrez tebe in tvojega pogleda na svet sploh ne morem več in če te ni par dni na mojem blogu, me že skrbi... Če potrebuješ koga za naslonit, sem tu. (Tudi jaz sem že od tebe dobila oporo, ki jo zelo cenim. Pa še tvoj slonček Srečko mi pomaga).
Izdelki so pa spet nekaj ekstra! Sicer bi jaz nekoliko temnejšo barvo, a glede na to, da je to prav posebna tehnika, rečem le bravo! Itak si mojstrica v perfekciji!
Srečno in manj kamenja na poti ti želim!
Nakit je čudovit, dodelan. Všeč mi je kombinacija svetleče gladkega vzorčastega dela in grobo reliefnega črnega dela. Super si skombinirala, čeprav mogoče ni tisto, kar si pričakovala, načrtovala.
OdgovoriIzbrišiPravijo, da nam oni zgoraj naloži točno toliko, kot smo sposobni prenesti. Pa se dostikrat vprašam, le zakaj moram biti tako trpežna.
Vsak podstavljen kamen boli, tudi kolena, ko padem čezenj. Pa vendar se pridno poberem in grem dalje. Nekaj časa premlevam, poskušam pri sebi najti razlog, da se je nekomu zdelo vredno podstaviti kamen.. kaj spremenim, če je treba. Večinoma pa mi ne ostane drugega, kot nadaljevati pot. Mojo. Nikakor ne bi želela postati nekdo drug, nekdo, ki iz strahu pred kamenjem ne bi upal povedati mnenja in biti, kar je.
Vedno se bo našel kdo, ki bo kamen podstavil z razlogom ali brez njega.. na meni pa je, da se odločim, kako bom nanje reagirala. Bom dovolila, da me zlomijo.. ali pa ojačajo.
Želim ti čimmanj potolčenih kolen oz. čim hitrejše celjenje.. in da ostaneš naivna, kot si. Da še naprej verjameš v dobroto. Tudi jaz verjamem, da še obstaja. In zato potolčena kolena manj bolijo.
Čudovit nakit; si postala že prava fimo mojstrica. Znova in znova nas presenetiš z vedno lepšimi izdelki!!!
OdgovoriIzbrišiKar se pa tiče drugega dela, je pa vse napisano, dodala bom samo to, da vem, da je dobrota sirota. In upam, da se nam bo nekega dne vse poplačalo :-))
Prekrasen, nič ponesrečen nakit. Lepe barve, krasna kombinacija oblik.
OdgovoriIzbrišiMhmhm kamni, vsepovsod so, na enih se spotaknemo, druge preskočimo. Recimo, da nas te izkušnje naredijo močnejše, ali pa ne... jaz se tolažim, da je vsako slabo za nekaj dobro... Pa je res, ali je samo tolažba?
ojla Maja, ponovno gledam tale prstan in če je še brez lastnice, bi ga kupila ..
OdgovoriIzbriši