Neuspel poskus tehnike Louise Fischer Cozzi

Ta slika mi je všeč samo zato, ker se je v prstan lepo uprlo zahajajoče sonce.

S tehniko Louise Fischer Cozzi-jeve sem se ukvarjala kar nekaj časa. Njeni izdelki so me začarali! Video, ki mi ga je prinesel božiček sem gledala vsaj desetkrat. Na kratko: dela s prozorno maso, ki v katero najprej naredi etching ali jedkanje na zelo primitiven način. Vzorec, skopiran na tonerski fotokopirni stroj položi na surovo maso, ga z žlico dobro vtre in počaka 8 minut, nato ga s hitrim potegom odlepi. Tonerski prah deluje kot kislina, ki razje poli in jo potegne na papir. Če bi vzorec pustila dlje, bi dobila transfer. Nato izreže oblike in jih speče. Ko so pečeni, jih pobarva z oljnimi barvami (dela tudi z akrili, vendar priporoča oljne barve, ker bolje penetrirajo v maso). Le te pusti, da se posušijo, nato pa jih pobarva še s suhimi barvicami in nato obriše v papirnato brisačo. 

No in: naredila sem vse to: etching sem pogruntala in prav lepo je uspel. Vzorec sem narisala kar sama. Lotila sem se barvanja. Ko sem oblike obrisala, je šlo dol VSE!! Katastrofa! Sem mislila, da nimam dobrih oljnih barv, sem doktorirala na netu. Kupila vse sorte barv (celo premoženje seveda), ponovno barvala in pustila, da se sušijo. In se je sušilo: en teden, dva tedna, tri tedne... Končno sem pop... in jih dala v pečico. Ponovno obrišem, spet gre dol VSE!! Sem že mislila vse skupaj nekam vrečt, pa sem se premislila, naredila po balkansko in zadevo pač prelakirala. Ne čisto LFC ampak LFC ala Maja.

Sedaj moram vse skupaj še malo pretenstat preden se zadeve spet lotim!

Lep večer,

Maja