Pesto Genovese

Pisala sem že o poli avtoricah, ki me navdušujejo. Ena izmed njih, katerih bloge vedno rada pogledam je tudi Eliz. Njeni izdelki so mi tako všeč, da sem si kupila celo njeno knjigo, ki je seveda izšla samo v francoščine, te pa ne razumem. Trma me je prignala do tega, da sedaj poznam izraze za barve, oljne barve, mešanje... Po njenem vzoru je narejena zgornja ogrlica. V prozorno maso sem vmešala Tom Holzovo Adirondack alkoholno tinto in sicer odtenek pesto. Preden je pečena, je barva lepa, nežna pastelno zelena, pečena pa se spremeni v meni še lepšo olivno zeleno. Toniranje z alkoholnimi inki je fantastično, saj lahko pričaraš najrazličnejše naravne tone, ki jim transluscentna osnova da zanimivo globino.

Anja me je prosila, da ji razložim mojo tehniko brušenja. Do sedaj sem brusila takole: v posodo ali umivalnik natočim vodo in začnem z brusnim papirjem grit (kakšen je slovenski izraz za to? finost?) 400, nadaljujem s 600, nato pa preskočim na 1200 in 1500. Na koncu spoliram še z volneno krpo in mehkim filcem. Kljub temu nisem dosegla želenega sijaja. Pa sem malo raziskovala in master Donna pravi, da ne smemo preskakovati "gritov", če želimo doseči naravni sijaj. Torej bom naslednjič mad moje umestila še brusnika 800 in 1000. Vse delam ročno, da ne bo pomote. Se je J. sedaj usmilil mojih do čistega pobrušenih prstov (se mi zdi, da grem lahko za kriminalca, ker nimam več prstnih odtisov) in mi je kupil nastavke za moj Proxonov strojček. Mislim, da bom z njim najprej polirala, da vidim, kako bo šlo, brušenja se pa kar malo bojim.

Pa še en odgovor: svoje trgovine z izdelki še nimam. Ob pomanjkanju časa mi ne uspe narediti kakšne kolekcije, ki bi jo lahko spravila v prodajo. Mogoče kdaj v prihodnjosti.