Animal prints part 1

Še vedno si nisem sčistila sistema po dogodkih prejšnjega tedna, pa se že ukvarjam z "domačo nalogo" za izobraževanje, ki me čaka v ponedeljek in torek. V bistvu sem nekako po naklučju padla v projekt osebne kariere. Sploh ne tako zgrešena zadeva. O karieri sem vedno razmišljala kot o nečem, kar pritiče japjem, zataknilo pa se je, ko sem se bila prisiljena ukvarjati z lastno kariero. S teoretičnega vidika je kariera lahko vertikalna: danes sem referent, čez pet let bom direktor - torej po klinčkih lepo navzgor. Ko ti klinčkov zmanjka ali pa po njih ne želiš več lesti, ker si s položajem zadovoljen, ti ostaja horizontalna kariera. Torej danes sem tajnica, čez pet let bom še boljša tajnica (primeri so izmišljeni). 

Moja domača naloga pa je, da lepo jasno napišem, kje se vidim čez pet let in kaj bom naredila, da bom do tja prišla. No, in tu se mi je lepo fino zataknilo. A bom čez pet let še vedno tako lepo nesrečno nezadovoljna ali pa bom zbrala dovolj poguma in vrgla v smeti vse, kar sem gradila v petnajstih letih službe in začela početi to, kar me veseli in v čemer uživam. Ko sem po zlomu v decembru doma okoli ovinkov namigovala na to, da bom dala odpoved, sicer me bojo lahko prišli obiskovat le v norišnico, sem od mame dobila: a si nora, zdaj je recesija, ne moreš zdaj brez službe; J. je rekel: odloči se sama, lajf je tvoj... Hja, lajf je res moj, ampak jaz sem reva... 

Kaj naj torej napišem: da moj položaj sucks in da bom tlačanila samo še 3 leta in 4 mesece, kolikor me še veže pogodba, potem pa vse skupaj poslala v tri rozaste in to še tam javno povem pred stotimi ljudmi, ki so vsi tako zadovoljni in ambiciozni? Kaj naj napišem: kaj bi resnično rada, kaj je možno ali kaj realno? Big trilema!!!

No, vmes med tem strašnim gruntanjem, kaj bom sama s seboj, sem naredila še en afriški komplet. Tokrat je nastal brez pravega načrta, v bistvu samo z mečkanjem, ki je zaposlil moje prste, saj je glava polna drugih misli. Najprej sem naredila samo zapestnico, ker pa je ostalo še nekaj klobase, sem naredila še tri tubice in tri kroglice. Ogrlica takole sicer ne zgleda ne vem kaj, moram pa reči, da za vratom je pa prav kul. 

No sedaj pa grem urejat svoj "listovnik" kakor moramo po novem reči portfoliu! Listovnik- saj cenim slovenščino, ampak listovnik mi pa ne sede.

Lep preostanek sobote vam želim,

Maja