sreda, 8. april 2009

Obujanje spominov

Ta teden nisem prav nič ustvarjala. Kadar je Tej bolan, hoče zase celega človeka, poleg tega pa sva dva popoldneva preživela pri zdravniku, tretjega pa sem gnavila ljudi v službi. Začenja se "high season" in nič ne kaže, da bi nam letos prizanesla. Odločila sem se, da objavim zapestnico, ki je nastala lani pred odhodom v Anglijo kot stranski produkt poker chipsov, ki smo jih morale prinesti s seboj za veliki swap.
Tu je množica mojih afriških mam, ki sem jim imela namen narediti še črtast okvir, pa me je minilo, saj pri 30-ih stopinjah zunaj ni prav nič zabavno mečkati poli, sploh če se odločiš za sestavljeni vzorec. Tako, da pokažem, do kam seže moje znanje millefiorija na sicer afriški način. Kača je ob končanju merila v premer 17 centimetrov, tako da jo dobre pol metra reducirane še vedno čaka v hladilniku v kleti in zavaja J., ki vsakič upa na kakšno dobro domačo salamo. Ne, zgolj poli, pa ne tista od perutnine Ptuj. 
J. čaka na salamo, jaz pa na kakšno fajn idejo, kako jo spraviti v promet.

Po Angliji je moj poli razvoj napredoval. To vidim sedaj, ko opazujem stare izdelke. Od Donne sem se naučila, da tudi če misliš, da je oblika, ki si jo naredil, dovolj dobra, NI dovolj dobra! Donna še kar obrača in gladi, pa pogleda z druge strani in še gladi. Perfekcija!
Od Leslie sem se naučila, da ni fajn preveč komplicirati. Če maš mal umazane roke - tud prav, če daš not mal zemlje - tud prav.
Torej ravno prav za mojo razcepljeno osebnost!!
Carol me je navdušila za brušenje in sedaj brusim kot nora! Žal se me nista niti malo prijela njena red in organiziranost! Ta virus je popolnoma okužil Majdo:)) (Majda, kašljaj vame!!)
Od Judy Belcher sem se naučila, da je v življenju vse mogoče: če je bila ona dvajset let računovodkinja in je sedaj umetnica svetovnega slovesa, sem lahko jaz kdaj tudi samo umetnica (svetovnega slovesa ne rabim)!
Od Natalije sem se naučila, da je zelo fino, če imaš moža, ki ti zna spucat pašta mašino!

Pa dovolj, da ne bo post predolg! Squash mi je podelila tele lepe nagrade!! Najlepša hvala! Thank you! Ker ne razumem romunsko, jih bom le objavila in priredila pravila: vzame si jo lahko vsak, ki pod tem postom pusti komentar! Sedaj pa le po njih!


Pa lep večer (moram s Tejem gledat Povesti o Gorjancih - sicer ne vem od kje J. ideja, da ga vzgaja v duhu slovenske literature, ampak res niso slabe. Vsa čast bivšemu someščanu.)

Maja

15 komentarjev:

  1. Mama mija kakšne lepe afriške mame. Sem si jih mogla povečat in še pobližje pogledat, ker res super zgledajo.

    OdgovoriIzbriši
  2. Pa sej itak veš kaj pravi zate pa ti si ja nora. Sej veš tko čist in v zelo pozitivnem smislu. Nore ideje imaš o izvebi pa itak ne bom govorila, ker meni so to čarovnije kar ti delaš. Samo naslajam se!

    Bodi lepo!

    OdgovoriIzbriši
  3. Ti Maja si totalka odpičena!!!!!!!!! Po mojem ti ješ fimo. Pa saj to ni res kako ti narediš take mamice... Moreš nam povedati, koliko časa porabiš, da takole natančno vse izpelješ. Pa prva zapestnica je lahko afriška, mene pa je kar malo spomnila na mtrico. To so bajni kosi naqkita oziroma nekaj več kot to!!!! Bravo bravo bravo!!!!!!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Uau! Tele afriške mame so fantastične. Zame je vse tole čista znanstvena fantastika in uživam že samo da jih gledam. Pozdravček!

    OdgovoriIzbriši
  5. ooo, tole pa izgleda noro. čisto druga dimenzija, ko odprem tvoj blog. mega!!

    p.s upam, da tej čim prej ozdravi, da se vidimo kaj na delavnicah :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Super afriške mame, a si kdaj preverjala , če nisi slučajno kakšna potomka afriškega vrača, ker tole je pa že malo čarovnije not.

    OdgovoriIzbriši
  7. OK, v redu, pa ti nisi s tega sveta. Noro, česa vsega se lotiš! Kapo dol! Nimam drugih besed :)

    OdgovoriIzbriši
  8. Mame so fenomenalne, zapestnica pa tudi ni od muh. Moža, ki zna očistit pašta mašino bi tudi jaz.No jaz imam takšnega, d ajo razstavi, potem pa gre v trgovino in mi kupi novo, boljšo se ve :-). Mlajši sin me pa poduči, da babica uporablja to mašinco za delanje rezancev...slaba vest mame? Niti ne, ke rimam rajši grisove knedlce v juhi.

    OdgovoriIzbriši
  9. Prav zanimivo je prebirati, kar napišeš ob svojih izdelkih. Ki so zame fantastika :)

    OdgovoriIzbriši
  10. Alo!Ja, tele mame se pa spomnim. Sem ravno včeraj privlekla na dan vse "čipse" iz anglije in zganjala nostalgijo. Mirno lahko pritrdim, da je tvoja afro mama eden lepših iz zbirke. Se že veselim letošnje izmenjave perl (moje so že narejene - gotovo je bil vpliv lune).LPM

    OdgovoriIzbriši
  11. Res krasno! Še mene bo prevzela ta Afrika, je zlo nalezljivo. Kakšna natančnost, bravo! Tud mi smo podlegli vročini, a ne od sončka!

    OdgovoriIzbriši
  12. Noro, popolnoma noro, moram se strinjati z vsemi komentatorkami pred mano. Ampak moram tudi vprašati - o teh poker čipsih sem že brala in edino, kar minikakor ni jasno je - namen. Zakaj se rabijo??

    OdgovoriIzbriši
  13. Poker chipsi so namenjeni velikemu swapu. Prineseš 60 enakih, odneseš 60 različnih. Kot nekakšen spomin na dogodek. Poker chipsi pa zato, ker originalni Polymer Clay Carnival poteka v Las Vegasu... Ob zamenjavi smo se neznansko zabavale, vsi chipsi, ki sem jih prinesla domov, pa so res enkraten spomin. Velikokrat jih privlečem na dan in občudujem. Resnično me vsak spomni na avtorico (in enega avtorja!)! Pure fun!

    OdgovoriIzbriši
  14. Aha, razumem. Tudi spomin je namen, absolutno, seveda, lahko najpomembnejši, me je pa zanimalo, ali imajo še kakšnega drugega.
    Hvala :)

    OdgovoriIzbriši
  15. hmmm, pa saj so že vse povedale pred mano :)...super! Poker chipse sem imela pa priložnost videti in "pošaltati", res so prekrasni,vsak posebej.

    OdgovoriIzbriši

Hvala, ker ste si vzeli čas!! Vaše spodbude mi veliko pomenijo.