Time wasn't on my side

Martin Kojc pravi, da ker se vse na svetu ravna po določenih zakonih in je s tem podrejeno modremu načrtu stvarstva, je tudi naše življenje podvrženo dogajanju, ki mu ne moremo ubežati. Tako ne morem ubežati koncu šolskega leta in vsej noriji, ki ga prinaša. Rezultat tega je bil nekakšen "ustvarjalni mrk", v katerem je prav na hitrico kot poskus millefiorija nastala zgornja roža in seveda zapestnica, ki so moja letošnja obsesija. Kar težko si že v glavi zamislim ogrlico ali obesek, zapestnice pa so tam. Vedno. Takšne in drugačne.

Včeraj pa sem na hitrico začela izdelovati novo linijo magnetkov, saj sem jih želela podariti Majdi, Kristini in Darji na našem včerajšnjem srečanju, ki so postala vsakomesečni "mus". Moram povedati, da me vsa tri dekleta vedno napolnijo. Z energijo, pozitivnostjo, ustvarjalnostjo in preprosto s tem, ker so! Včeraj smo bile pri Kristini! Enkrat sem že omenila, da je njena knjižnica raj za vsakega ustvarjalca. Človek se sicer ustavi v "prvi sobi", kjer ima svojo ogromno ustvarjalno mizo (zelo urejeno!!), ki se šibi pod čudovitimi izdelki v nastajanju! In potem kot v kakšni pravljici iz "prve"sobe vodijo vrata v "drugo" sobo. V tej sobi pa je raj, kjer bi jaz lahko mirno preživela svoje počitnice. Knjižne omare, od vrha do tal založene z knjigami. You name it-she's got it!!! Polymer clay, čestitkarstvo, scrapbooking, slikarstvo, slikanje na svilo, perlice, pa tudi vrtnarstvo in seveda romani!! Domov sem se vrnila oborožena za poletje: 5 romanov, 4 knjige o polymer clayu in 4 Polymer Cafe-ji, ki jih še nisem pregledala!! Prava poletna poslastica, ki bo sicer še nekaj dni počakala.

Moji novi čajniki, oziroma tisti poskusi, ki bodo ostali doma!

Tako - kratko oglašanje na hitrico, preden spet ne odbrzim po preddopustniških opravkih (zobozdravnik, frizer...saj poznate).

Lep "novembersko junijski" dan!

Maja

Flower power

Prejšnji teden sem se spravila dokončati izdelke iz delavnice, ki smo jih imeli z Iris Mishly in Donno. Že v službi sem imela bolj slab dan, zato me je mečkanje polija pomirilo. Dokončala sem zapestnico z rožami, ki smo jih naredili pri Iris, oblekla pa sem tudi notranjost Donnine zapestnice ter vse skupaj vrgla v pečico. Malo me je bilo strah, da bodo izdelki lomljivi, ker se Kato clay peče pri višji temperaturi, pa sem temperaturo vztrajno povečevala. Moj termometer v pečici ni in ni hotel kazati več kot 140 stopinj. Izkazalo se je, da nekako bojkotira moje izdelke, ki so se na spodnji strani dobesedno stopili in zlili s podlago! Lahko si predstavljate mojo jezo, že prav bes in hkrati žalost. Vse skupaj sem hotela vreči stran, pa sem kljub temu postavila na polico kot nekakšno opozorilo "NEVER do that again"! Vsakič me stisne, ko vidim zapestnici, ki sta mi tako zelo uspeli!!

Ko sem nato v Kamniški bistrici nekako izdihala razočaranje, sem se povsem nenačrtno lotila izdelovanja rož v moji barvni paleti. V slabi uri je nastala zgornja skladovnica. Ugotovila sem, da je izdelovanje zelo preprosto in zabavno in sploh ne tako zamudno, kot sem pričakovala. Na Irisinem blogu lahko najdete tudi link do tutorialov, ki jih prodaja na Etsy-ju.

Rože so nato tri dni v hladilniku čakale na pravo idejo. Zapestnico sem seveda naredila kot nekakšno opravičilo stopljenki, obeski pa so iz ostankov nastali kar sami od sebe. Mimogrede sem seveda morala narediti še dve želvici in eno rjavo zapestnico, ki nekako ustreza merilom naročila rjave zapestnice.  

Iris-THANK YOU!!

Lep dan in hvala za obisk!

Maja

Back to reality

Povratek v realnost po tako čudovitem odklopu kot je pet dni v Angliji, je huda zahteva. V službi še uspem najti kakšno minuto in preleteti vaše bloge in ker mi je komentiranje onemogočeno, se tolažim, da bom že zvečer napisala, kar želim, večer pa le zleti mimo. Spet samo z obžalovanjem gledam svoj obloženo, založeno in naloženo mizo ter vzdihnem in grem naprej. Nisem uspela niti še razporediti vsega materiala, ki sem ga nakupila v Angliji. "Tri kure" smo oropale trgovino The bead shop. Po mizi imam zložene vse čudovite natur perle, ki sem jih kupila in samo sanjam, kaj vse bi lahko iz njih naredila. Nakupila sem tudi nekaj azijskih štampiljk, tekoče krede, interferenčne barve, ustvarjalne revije in knjige... Nič čudnega, da so mi kovček opremili z nalepko "heavy":)

Lahko pa povem še to, da Hellen, magic woman, ki organizira Polymer play dasy- e že planira dogodek za prihodnje leto. V čast si štejemo, da smo tri kure prve, ki jih je vprašala, kateri datumi jim ustrezajo! Kakšna čast, a ne?!! Možni datumi so v aprilu in juniju, da boste vedele planirati, če se kateri zalušta iti!

Še en pomemben podatek za poli manijake: na evropsko turnejo prihaja Dan Cormier. Decembra bo imel delavnico v Madridu, upamo pa lahko, da kakšno naredi še kje bliže. Njegove delavnice so sicer izjemno drage, saj je tudi znanje, ki ga trži, izjemno, morda bo sedaj kaj ceneje, ko ima že ravno turnejo.

Marca pa v Anglijo pride Lindley Haunani, velika mojstrica barvnih kombinacij in ena od pionirk ustvarjanja s polymer clayem, vendar mislim, da je delavnica že zasedena, saj sprejme le 23 udeležencev.

Ogrlica je še iz nedeljskih ustvarjalnih minut, zadovoljna sem z barvnim izidom, pa tudi montaža mi je delala manj težav kot zadnjič.

Lep večer, pa naj vas komarji ne pojejo preveč!

Maja

Trije dokončani izdelki

V včerajšnjem sivem popoldnevu mi je uspelo dokončati tri izdelke iz Anglije. Prva je ogrlica, ki smo jo delali pri Nataliji. Njene čudovite izdelke lahko najdete na Flickru ali na njeni strani Tatana. Moram reči, da sem kar ponosna na dokončano ogrlico, ker je v njej ogromno dela. Ko bom imela kaj časa, bom gotovo naredila še zapestnico. Beadse smo naredili tako, da smo spekli osnovno formo z žilami iz kačic, ki smo jo potem prevleli s tenko plastjo črne mase, ponovno spekli, nato pa še pobarvali z interferenčnimi barvami. Razen drobnih perlic, ki so nanizane okoli oranžnih perlic, je vse ročno izdelano.

Druga dva izdelka smo delali pri Sylvie. Kot vedno sem se odločila za temnem mrtve barve. Skinner mi ni in ni šel izpod "mašine", zato mi ga je dokončala skinner mojstrica Majda (pa tudi njo je malo zezal). Črna je na vsak način vsiljevala svojo pot v belo, prehod ni in ni postal enakomeren. Vdali sva se, ko sva nekako dosegli približen učinek. Se je pa pri brušenju pokazala nepopolnost, zato je izdelek rahlo lisast. 

Pot do njega je bila pa naslednja: najprej smo spekli črno osnovo. Nato smo jo prevlekli s skinnerjem in izrezali motiv. Zdi se m i, da sem si za drugič (prvič sem delala domine) izbrala nekoliko preveč ambiciozen vzorec, pa tudi skalpel ni bil dovolj oster. Kos smo nato spekli, pečenega pa zapolnili z mešanico liquid claya in črne mase in ponovno spekli. Doma sem vse skupaj še zbrusila. 

Sedaj moram dokončati še Donino zapestnico in nekako uporabiti množico beadsov, ki smo jih naredili pri Alison, pa me barvna kombinacija le teh ne potegne. 

Lepo nedeljo vam želim!

Maja

These days are over...

Če se človek zavestno naravna na to, da ima srečo, jo gotovo prav zares ima. In me jo imamo. Imamo jo v tem, da smo se lahko že drugič udeležile tako enkratnega srečajna kot so seminarji poli navdušencev, da smo v Angliji naletele na pet dni sončnega vremena, ko na nebu ni bilo niti enega samega oblačka, medtem ko je v Sloveniji "divjala zima", da smo se našle "tri kure" (zgodba o tem kdaj drugič), ki se imamo skupaj tako fajn, da v dvajsetih budnih urah ne utihnemo niti za minuto in se lahko zmenimo vse brez ene same težave. 

Pa dovolj o tem, vrnimo se k Polymer Play Days-om. Ko sem razmišljala, kaj me je v teh treh dneh spet tako fasciniralo, bi težko izpostavila eno stvar. Morda spet toplina in širina inštruktorjev, ki smo jih spoznale že lani in ki so nas pozdravili kot del družine, ki jo dolgo niso videli. Vsi vriski in objemi človeka poživijo in mu dajo občutek pomembnosti, sprejetosti... To, da se Donna Kato, svetovna velesila, spomni, kako mi je ime, je zame samo UAU!!!

Druga stvar je množica idej, tehnik, umetnij, ki jih sproducirajo udeleženci. Zanimivo je, koliko različnih izdelkov nastane z enako tehniko in enakimi barvami. Samo gledaš, se čudiš, vzdihuješ, slikaš, skiciraš, uhaš, ahaš in ohaš! Da o izdelkih inštrukotoric in enega inštruktorja sploh ne zgubljam besed!

Za razliko od lani smo imeli samo šest delavnic, za vsako so bile namenjene štiri ure,  vsak dan smo podaljšali še za eno uro, pa kljub temu izdelkov nismo finiširali. Saj pravzaprav ne gre končanje izdelkov, pač pa za to, da se naučiš nove tehnike. 

Danni, ki je bil lani zelo supportive mož Natalie Grcia de Leaniz, nas je letos učil iskati simetrijo in vzorce v ostankih kleja. Največ pa sem se od njega naučila od njegovega moškega pristopa k stvari: kako uporabljati svedre, da ti ne odpadejo prsti, kako v šestilo vpeti skalpel, da izrežeš krog... 

Z Natalio in Dannijem

Natalia je itak ena krasna punca, ki je za delavnico izbrala izdelavo semen iz polija. Kot da bi vedela, da me privlačijo organske zadeve. Popolnoma sem padla not, po štirih urah glajenja nisem imela več prstnih blazinic. Naredili smo fenomenalne zadeve. 

Natalijine čarovnije

Z Donno Kato

Donna je kot sem že rekla carica. Kot so rekli: she is the man here! Tako kot reče, tako tud je. Pred njo se lahko samo klanjam in ji na ta način izražam spoštovanje. Delali smo zapestnice. Nikoli si nisem mislila, da lahko pod mojimi prsti brez ekstruderja nastane tako popolna oblika.

Donnine zapestnice

Tako pa Donnin tutorial spravijo v življenje tudi posamezni smrtniki

z Iris

Iris Mishley. Njene stvari sem velikokrat občudovala na Flickru in njenem blogu, nikoli pa me niso potegnile, saj nisem mille fiori tip. Ampak sedaj sem  "hooked"! Maja pa rože!! Ja! (rjave in zelene seveda). S svojo nežnostjo in preprostostjo Iris vsakega očara in mille fiori pod njenimi rožami je magija. Je pa naša Majda na tej delavnici seveda razturala 100 na uro. Medtem, ko sva s Kristino še zbirali kateri barvi bova vzeli za skinner blend, je Majda naredila že tri rože!!!

Irisine rože...

...in naše (narejene res na hitrico, saj ni bilo veliko časa)

Sylvino tehniko sem že poznala, saj sem z njo naredila domino zapestnico, pa je bilo vseeno zanimivo, saj sem se trudila narediti sivo bel skinner. Kdor je to že kdaj delal ve, da je zadeva mukotrpna, saj se črna ne vda in ne vda.

Svoje izdelke pokažem, ko jih dokončam!

Z našo gostiteljico Hellen

Dva dni smo porabile za šoping in za šoping in za šoping. Če rečem, da smo bile v trgovini Hobby and craft 2 uri in še malo, vam je lahko jasno vse!! Kljub temu Nottingham izgleda takole:

Pa še to:

Dva Irisina izdelka. Enega sem zadela, drugega kupila

Na swapu sem dobila vse te beadse

Štirje res posebni

 Sedaj pa grem v red spravit hišo. Saj veste: ko mačke ni, miši razturajo...

Maja