Eno leto... Dolgo...
365 dni, v vsakem vsaj ena misel namenjena Tebi...
Še vedno te pogrešam...
Žalovanje, ki nikoli ne mine...
Upam, da je tvoja duša nezlomljiva...
Upam, da najde pravo telo za svoje bivanje...
Upam, da se kdaj srečava.
Vem, da te bom v hipu prepoznala, pa čeprav nisem imela nikoli priložnosti, da te objamem.
m.
Pošiljam ti en virtualen objem, če kaj pomaga.
OdgovoriIzbrišiPozabila ne boš nikoli, bolelo pa bo s časom manj.
Drži se ♥ ♥
Želim ti vse najbolje in veliko moči, da prebrodiš težke trenutke.
OdgovoriIzbrišiObjemček.
Preslatko!
OdgovoriIzbrišiMaja, en VELIK objem!
OdgovoriIzbrišiSaj ne morem verjeti, da je že eno leto naokoli. Verjamem, da tega ne moreš nikoli pozabiti. Si pa zelo lepo napisala to, kar razmišljaš. En velik virtualni objem tudi z moje strani.
OdgovoriIzbrišiKako lepo si napisala...mislim nate!
OdgovoriIzbrišiPošiljam ti en virtualen objem in malo glasbe
OdgovoriIzbrišiDraga Maja, tudi jaz ti pošiljam en virtualen objem. Lepo si napisala.
OdgovoriIzbrišiNeverjetno, ko sem danes prejela vašo neverjetno čestitko, sem se spomnila na lanske dogodke. Nekega dne bo bolelo manj. Prepričana sem, da ga /jo boš nekega dne srečala. Drži se in še enkrat lepe praznike.
OdgovoriIzbrišiTudi jaz nisem pozabila. Vse dobro! (Občudujem tvojo moč!)
OdgovoriIzbrišiDraga Maja, ta topla in ljubečega zavetja polna fotografija me je povsem prevzela še preden sem prebrala besedilo. In glava se je spustila bliže k ramenom. Vsi dogodki dneva se strnejo v vtise, ki so še vedno tam, kjer sem jih pustila. Solze v očeh, ki vedo o čem pišeš. Kljub bolečini si mi prinesla lepoto v ta popoldan. Ti to preprosto znaš. Namesto pozdrava en topel objem tokrat...
OdgovoriIzbrišiMaja, tudi od mene en e-objem, upam, da vsaj malo pomaga.
OdgovoriIzbrišiIn res občudujem tvojo moč in ti želim vse dobro!
Kakšno naključje - ravno, ko ti pišem, je k meni prišel tvoj komentar. Hvala! :)
Kmalu, ko si dala tale zapis na blog, sem ga tudi prebrala. Pa preprosto nisem našla besed. Ves dan sem te nosila zraven in razmišljala o bolečini, ko starši zgubijo otroka. Samo slutim lahko, skozi kaj si se in se še moraš prebijati. Naj ti še vedno stojijo ob strani ljudje, ki te imajo radi.
OdgovoriIzbrišiDraga moja! Vem, da so vse tolažbe in besede premalo, duša je gluha za to. Čas bo tvoj zaveznik, pozabila pa ne boš nikoli...Mladiček ptiček je pa tako lepa prispodoba...Mislimo nate, vsi po vrsti. Pestuj dobro misel, enkrat, verjemi se dobro le povrne...tvoja dejanja so pa več kot dobra...
OdgovoriIzbrišiObjemček :-))
OdgovoriIzbrišiŠaljem ti mnogo pozitivne energije i još pozitivnije misli sa željom da ti je tuga bar malo manja.
OdgovoriIzbrišiDrži se!!!
Maja! Drži se!
OdgovoriIzbrišiJaz pa imam tako lep občutek, da bo ta dušica še 1x poskusila, da bo prišla k vam. Ne znam ti razložit kako in kaj, enostavno vem.
OdgovoriIzbrišiRazumem te.
OdgovoriIzbrišiPozabiš nikoli. Bolečina ne mine. S časom se samo naučiš živeti z njo.
Mislim nate.
Maja, pošiljam ti en velik in topel objem! Čutim pa, da bo tale mali ptiček še enkrat priletel in ostal v vašem toplem gnezdu.
OdgovoriIzbrišiMaja, jaz verjamem, da bo ta prekrasna duša našla pravo telo in ti želim da se nekega dne srečata. Vmes pa, mogoče je že s teboj in te navdihuje, da ustvarjaš prelepe stvari.
OdgovoriIzbrišiObjem pošiljam sedaj, drugega pa dobiš, ko se vidiva.
Tokrat sem prebrala vse komentarje. Vse je bilo že napisano, tako da se spopadam z mislijo in prsti kar ne znajo napisati kar bi rada povedala. Bila sem na tem, doživela sem to in tudi jaz sem verjela da se z dušico ponovno srečava. Moja dušica se je vrnila (v to močno verjamem), in srčno ti želim da se tvoja tudi... Toplo te objemam in ti predajam vso pozitivno energijo, ki jo trenutno premorem..
OdgovoriIzbriši...ja, čas ne celi čisto vseh ran. Morda jih malo pogladi, brazgotinice pa ostajajo in vztrajno spominjajo na dogodek. Ne bom rekla, da vem kako ti je, ker si drugačna od mene...Vem pa, da je mala dušica našla čudovito mesto zase, morda še ne v nekem telesu, in da se še srečata! Le verjemi! Jaz verjamem, da moj "zgubljenček" danes pleza po meni in mi lepi mokre poljubčke na lica.
OdgovoriIzbrišiTudi jaz ne bom napisala, da vem, kako se počutiš, ker ljudje doživljamo dogodke vsak po svoje.
OdgovoriIzbrišiVem pa, da boli, močno boli, ampak sčasoma vedno manj.
Mi zdaj preživljamo že drugi božič s tamalim, ki nas je našel kmalu po nesrečnem dogodku - če je to naš "izgubljenček" ne vem, bi pa prej rekla, da ne kot ja, čeprav bi včasih želela verjeti v to. Ampak potem itak začneš vse gledati z drugega vidika ... pozabiš pa nikoli.
Objem tudi od mene.