petek, 29. julij 2011

Tuhtanje se nadaljuje...



Saj ne, da bi se mi tako mudilo nazaj v šolo, le zabavno ga je bilo izdelati:)

Tuhtanje se nadaljuje. Še vedno sem skoraj pri isti temi, a z drugega zornega kota, v tisti večni dilemi čas zame vs. otrok, njegove zahteve, posvečanje njemu. Ja, kar nekaj časa posvetim sebi, ustvarjanju, branju, pa vseeno mislim, da Teja ne zanemarjam in ga nikoli nisem. Res je, da je lažje sedaj, ko je večji, a kljub temu mi njegove zahteve nikoli niso bile v breme pač pa v neizmerno veselje in vedno, prav vedno sem lahko nekaj časa namenila tudi sebi.
Izhajala sem iz tega, da nočem, da ima moj otrok za mamo prazno lupino... žensko brez vsebine, brez duše... žensko brez sebe, ki se bo sesula, ko bo otrok odšel, saj v končni fazi so nam otroci dani le na posodo... Vzgajamo z vzorom, kajne? In če želim, da moj otrok živi kvalitetno življenje, mora to imeti pred sabo. ”Srečna mama - srečen otrok”! Le tako mu lahko dam...ne največ, pač pa najbolj kvalitetno... le tako lahko otrok ve, da sem v tistem trenutku le njegova, kajti to se mi zrcali na obrazu, govori mi iz oči. Otrok se ne da pretentati. Veliko boljši psihologi so, kot si mislimo in vedno vedo ali smo z njimi ali ne.
Mislim, da sem mu v devetih letih dala največ, kar sem zmogla, nisem pa želela zasužnjiti sebe in njega. Mnenja sem, da otroku ne smemo strukturirati prav vsega njegovega časa (z aktivnostmi, vodeno igro...), saj ga s tem ohromimo in prikrajšamo za čas, ko se uči igrati in zaposliti sam, torej za čas, ko se razvija njegova domišljija, kreativnost, ko vrejo ideje... Brez tega pa danes ni genijev:). Tej je vedno imel in še vedno ima prostor in čas zase, v katerem ga ne motimo, čas, ko razmeče vse in je njegova soba bomba, ampak ko pogledam, vidim v njej začetek in cilj igre, vidim inovativnost, vidim otroka, ki ni živčen, otroka, ki se zna zaposliti tudi sam. In še niti enkrat v 9ih letih nama ni izrekel tistega famoznega stavka:”Dolgčas mi je!”
In ko sem ga v petek, ko je odhajal na morje vprašala, koga bo imel za družbo, je odgovoril:”Saj imam sebe!” Vem, da je otrok, ki uživa v družbi, vem pa tudi, da bo užival tudi če je ni!

Imejte se radi!

Maja

14 komentarjev:

  1. Prekrasna ti je ova bilježnica, divno si je uredila, sve pohvale!
    Dugo me nije bilo... vratila sam se sa odmora. Malo sam sada pregledala što si radila... sve same ljepote kao i uvijek na tvom blogu.

    Pusa i ugodan vikend:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Krasna beležka, zaradi nje bi šla še jaz ponovno v šolo. Z njo si me spomnila kako je bilo vedno fino ob koncu počitnic, ko smo začeli nabavljati šolske potrebščine za novo šolsko leto. Pričakovanja in veselje je bilo skoraj takšno kot za božično-novoletne praznike.
    Tvoje razmišljanje o otrocih se mi zdi zdravo, razumsko in za mene pravilno. Tudi jaz sem z vzgojo poskušala enako in sem danes zelo srečna, ker sta dekleti zrasli v odgovorni in zreli osebnosti, ki jima ni nikoli dolgčas.

    OdgovoriIzbriši
  3. Amen :)
    Se strinjam, da mora vsak najprej poskrbeti zase, saj lahko le zadovoljen dobro poskrbi za druge.
    S tem, ko otroku uresničiš vse želje in stalno plešeš okoli njega, mu žal ne delaš uslug.
    Nič ne škodi, če se nauči imeti rad sam sebe in ni odvisen v celoti od drugih. Da zna poskrbeti zase v skladu z zmožnostmi.
    Po drugi strani pa jih tako paše pocrkljat :) In upat, da jih prav vzgajaš, da bodo tudi oni znali kasneje pocrkljat druge. S prijazno besedo, objemom, rožo s travnika..

    OdgovoriIzbriši
  4. Tvoja razmišljanja so mi vedno blizu. V bistvu podobna mojim. Ja, tudi otroci potrebujejo in morajo imeti čas zase, čas, ki ga sami oblikujejo.
    Če pomislim, koliko časa smo imeli mi. Po opravljenih opravilih doma (ja, vedno smo morali tudi kaj postoriti in pomagati, tako na vrtu kot v hiši)je bil čas le naš. In kako fino je bilo v družbi s prijatelji, ali sam pod kakšnim drevesom v sadovnjaku z napeto knjigo v rokah.
    Pravzaprav se tudi sama ne spomnim, da bi mi bilo kdaj dolgčas.

    OdgovoriIzbriši
  5. Čudovita beležka, v kateri bodo verjetno same zanimive stvari.
    Kot je vedno zanimivo tvoje razmišljanje. Ti dam povsem prav v tvojih pogledih na vzgojo, na čas, ki ga posvetimo drugemu (otroku, možu ... pač tistemu, s katerimi smo si blizu) in sebi. Ne morem nenehno dajati, če tudi sama ne znam sprejemati. Si vzeti časa zase, da se napolnijo akumulatorčki ... :)

    OdgovoriIzbriši
  6. kapo dol. Najprej tebi in nato se Teju.
    Brihten otrok.
    belezka je enkratna.
    uzivajte skupaj in vsak zase.

    OdgovoriIzbriši
  7. Tvoja razmišljanja so mi zelo blizu. Tudi sama sem se trudila v tej smeri. Je pa tako, da te otroci, sploh ko odrastejo vedno presenetijo. Včasih v pozitivnem in žal včasih tudi v negativnem smislu.

    OdgovoriIzbriši
  8. Krasna beležka in zelo pozitivno in realno razmišljanje. Všeč mi je in lepo znaš z izražanjem pravih besed, povezav, predstavitijo razmišljanja....
    Te barvice so fenomenalne.

    OdgovoriIzbriši
  9. Zvezek je fenomenalen in tisti gobici na strani sta pika na i.

    odlično si ubesedila vse skupaj tudi tokrat in mislim, da to, kar ti je Tej rekel pred odhodom je samo potrditev tega, da delaš dobro, dobro zanj.

    OdgovoriIzbriši
  10. Maja, krasna beležnica, le kako si se spomnila narediti cofka iz gobe?

    Kar pa se zapisa tiče, ni kaj tuhtati. Tejev stavek pred odhodom govori sam zase, globok je in poln vsebine, ki jo vanj vlagaš dan za dnem. Povsem strinjam se s tabo, skrb zase med tem je prav tako pomembna, ker samo, ko imaš sam, lahko daš naprej, pa naj gre za ljubezen, energijo, čas, modrost, znanje...
    Lepo te pozdravljam:))

    OdgovoriIzbriši
  11. To poletje se ukvarjam ravno z mislimi, kako narediti tudi nekaj zase, da se ne bom počutila stalno utrujena. Da, kot si napisala, bom lahko dala nekaj svojim otrokom in tudi sebi, ter jim bila vzor. Pravkar sem prebrala knjigo "Izgubljena vrtnica", ki govori prav o iskanju sebe.

    Blok pa je prekrasen. Prav vabi v prvi šolski dan.

    OdgovoriIzbriši
  12. dobr tole... in pisanje in zveščič ..:))

    OdgovoriIzbriši
  13. Čudovit zvezek si naredila!
    Prijetno je bilo tole branje in lepo je slišat, da imate vsi svojo svobodo in mislim, da je to zelo koristno :-))
    Z Ano sva že rekli par besed :-))
    Pozdravček

    OdgovoriIzbriši
  14. Well, I remember that days, which I avoid to go school. It was such a bad time for me, but now a days I want that days back. you remind my old days and my school friends.
    55 gallon drum containment

    OdgovoriIzbriši

Hvala, ker ste si vzeli čas!! Vaše spodbude mi veliko pomenijo.