Čiv, čiv

Še vedno filc in druga v seriji denarnic. Tokrat mi je zadrgo zašila J. mama! Hvala! Ko sem se namreč zadnjič vrnila od Majde in začela raziskovati mojo staro mašino (dobila sem jo za osemnajsti rojstni dan in je že več kot polnoletna), sem ugotovila, da nimam prave tačke za zadrge! Malo sem eksperimentirala z drugimi tačkami in kaj hitro nehala, saj mi je bilo denarnic škoda. Tako sem se spomnila, da J. mama obvlada šivanje in res...zadrga je profesionalno všita!

Vseeno pa moram glede tega nekaj ukreniti. Denarnice je namreč tako zabavno delati, da bi bilo škoda zabavo opustiti samo zato, ker ne znam šivati zadrg. Sem že pomislila na ježke, pa ne zgleda tako lepo. Se bom že kaj spomnila...

Filc me še vleče, ampak zanimivo pa je, kako se vsako leto nekako ob istem času v moje možgane počasi seli moja prva ljubezen - poli. Od novembra do januarja me komaj pripraviš, da jo vzamem v roke. Vleče me papir, sedaj še filc... Včeraj sem že pogledala, kaj je novega na poli sceni in danes že skicirala prve ideje. Mord prihodnji teden, ko se vrnejo pašta mašine... Pregledala pa sem tudi že DVDje za silver clay ampak priznam, da čakam, da bom lahko za prvič z brenerjem delala zunaj. Ne bi rada zakurila cele hiše!

Lep dan!

Maja