Različni izrazi ene same misli

Poletje se poslavlja. Nikoli ne žalujem, ko se jesen prevesi v zimo, zima v pomlad, pomlad v poletje. Odhod poletja pa me vedno navda z žalostjo. Težko se ločim od dolgih dni, bleščave svetlobe, toplote. Bosih nog in svobode, ki jo nudi poletje. Poleti lažje diham. Kamorkoli pogledam je inspiracija. Kamorkoli pogledam, je polno življenja. Tudi če zaprem oči, ga slišim. Slišim plahutanje vran, ki v jati letijo čez vrt. Slišim čaplje, ki so prišle po svojo večerjo. In žabe, ki jim je uspelo uiti. Tudi, ko vdihnem, ga čutim. Vonj pokošene trave, praproti v gozdu, poletnih večerov.

Sivine mesecev, ki so pred nami, ne maram. Edini žarek upanja so sončni jesenski dnevi, ko javor zažari v vsej paleti svojih baru, pa buče z optimistično oranžnostjo. Morda pečen kostanj in listje pod nogami. Pa vseeno. Poletje je zmagovalec. Brez konkurence.

"There is a bittersweet time at summer's end. A long strand of pearly days that we never wish to let go!"

Uspešen začetek šole vsem: tistim v klopeh in tistim, ki se z njimi trudite. Naj šolsko leto ne bo preveč dolgo, predvsem pa ne preveč naporno!

Maja 

Michelle

Deževno soboto se da narediti tudi zelo zabavno in pestro. Majda je že pred časom dala idejo, da bi si me lahko ogledale sejem Creativ Salzburg. Zakaj pa ne? Salzburg je blizu, lep ob vsakem letnem času. Pa smo šle. Majda, Kristina, Darja in mm. Na 26. 600 m2 smo se naužile prezgodnjega božičnega vzdušja, vzdihovale nad lepimi izdelki in zaključile, da še dobro, da navadni smrtnik ne more praktično nič kupiti, sicer ne bi mogle domov z vso kramo, ki nam je bila všeč.

V zadnji dvorani je prišel na vrsto nakit. Tu so domovali večinoma indijci in kitajci, pri njih pa lahko kupiš praktično vse, tudi če nimaš firme in Vat številke. Pa smo nabavljale. Z menoj domov je šla moja nova pupa, ki sem jo poimenovala Michelle ali kar Miška po domače. Že dolgo sem jo ogledovala po netu, pa so bile predrage, zaradi velikosti je bila poštnina neznanska. Tu pa le 30 evrov. Tudi raznobarvna buna ni bila draga, pri kitajcih pa "multi strand" chokerji je po 30 centov. Kdo bi se lahko uprl?

Zaključile smo, da pridemo drugo leto z registrirano firmo in Vat številko:))

Maja

Želvice za Varjo

O Varji, moji hvarski sobrskalki kamnov sem že pisala. Danes sva bila povabljena na otvoritev novih prostorov, ki jih je čarobno uredila za svoje delavnice. V dokaj pusti, stari montažni hiši iz leta 70 in še nekaj, se ti na koncu socialističnega hodnika odpre svet barv, indijske glasbe, soja sveč. Zrak diši po kadilu in futoni oblazinjeni z množico pisanih blazin vabijo, da se zlekneš, vdihneš in preprosto uživaš. Stena za tabo gori v ognjenih barvah, njena desna soseda je zelena, prepredena z zlatimi vijugami. Na levi je rjava zavesa, ki jo je varja pošila z drobnimi beščečimi kamni, za njo je garderoba. Na tleh so oranžne in rdeče lučke, ki s svojo svetlobo pričarajo domačnost in toplino. Ko enkrat ležiš, ne moreš več vstati. Niti si ne želiš. Prostor diha sprostitev in notranji mir, ki ga Varja napolni s svojo svežino in vedno nasmejano osebnostjo. 

Varja: naj ti še naprej uspeva, saj si TI to zaslužiš!

A-ja: saj ste razbrali, za koga so želvice!

Maja

"Vojna idej, kam naj grem naprej..."

"Vojna idej, kam naj grem naprej? V malo skrito vas, v bolj umirjen čas..." Saj poznate to od Siddharte? Se mi zdi, da že sto let nisem nič objavila, sto let brskala po netu... Res me ima, da bi pobegnila v kakšno malo, skrito vas na kakšnem otočku v Baltiku. V svetilnik mogoče... Daleč stran od vseh motečih dejavnikov. Da v življenje spravim množico idej, projektov. Včasih gre res za vojno idej. Rad bi naredil vse, časa pa je le za nekaj malega, preprostega. 

Prejšnji teden sem si živčno napetost in ponovno popolno iztirjenost blažila z nizanjem teh drobnih perlic. Nanizala sem jih dobrih osem metrov, zato veste, da sem bila res daleč stran. Zgornja ogrlica ni ravno to, kar sem hotela, imam pa nanizanih perlic še na zalogo, a čakajo bolj umirjen čas... Majda in Kritina sta predlagali, da glede na to, da je živčnost skoraj moje drugo ime, naj perlice nizam za prodajo tistim, ki se jim tega ne da početi:)) No, ja, tudi jaz raje počnem kaj drugega, ampak hvala, da sta me ponovno dvignili. S svojimi idejami, humorjem in načrti za prihodnost! Hvala, ker sta!!

Ostalim pa se iz srca oproščam, ker sem v zadnjem času bolj slab "komentator" ampak še miška se mi je popolnoma spraznila, tako sem jo zanemarjala!!

V upanju na malo skrito vas in bolj umirjen čas vsem lep pozdrav!

Maja

Asian Fusion

Predvčerajšnjim me je nekaj popadlo in azijsko obarvani obeski so leteli izpod mojih prstov. Kljub temu, da je za poli absolutno prevroče in da je ravne robove skoraj nemogoče stakniti skupaj, se nisem dala. Kot da bi se Azija naselila vame in gnala moje roke in možgane. Ideje so nastajale kar sproti in še nekaj jih je ostalo neutelešenih.

Danes je moj zadnji dan dopusta. Ne morem verjeti, kako hitro je šlo. Kljub temu, da smo se zadnje dva tedna samo potepali in nas je bila cela Slovenija polna, sem uspela kar veliko ustvariti. To je znak, da je moj um sproščen in spočit, da v njem ni balasta, ki bi oviral nastajanje idej in zaviral roke, da bi ustvarjale. Kljub mnogim sklepom, da se letos ne bom pustila tako spraviti ob živce, bom pogrešala ta čas. Pogrešala bom jutra brez naglice, kavico na terasi in svobodo, da se za ustavrjalno mizo usedem, kadar želim. 

Adijo počitnice, lepo je bilo...

Maja

Hakuna matata

Sedaj, ko je doma Tej, so se stvari postavile na svoje mesto. Ideje kar dežujejo, časa primanjkuje, skratka vse je tako kot mora biti:) Hakuna matata.

Prejšnji teden sem se odločila, da korenito spremenim organizacijo svojega studia. J. mi je sestavil novo omaro, ki je zapolnila še edini prosti kotiček. V Ikei sem kupila nove posode, posodice, škatle. Pod vtisom lepo organiziranih ateljejev žensk v reviji Where women create, sem se lotila pospravljanja. V studio sem želela vnesti malo več duše, reda in organiziranosti.

Ta teden me je ideja minila. Nikoli se ne bom poboljšala. Moja miza je spet en velik mess.

Maja

(from the mess of my heart)

Pomoč sočloveku

Po 14ih dneh moje uho ni nič bolje.  Včeraj je bil pritisk v ušesu tako močen, da sem mislila, da mi bo razneslo glavo. Po dveh dozah Amoksiklava in eni dozi Sumameda nimam več zaupanja v uradno medicino. Ležala sem na kavču in razmišljala, kaj naj naredim. Potem sem se spomnila na mamino prijateljico, ki se ukvarja z alternativo. Bilo je že po deveti uri, pa sem se vseeno odločila, da jo pokličem. Kljub temu, da je bila že v pižami, se je odločila, da mi prinese zdravilo. Danes sem MNOGO bolje!

In zakaj pišem vse to? Zato, ker sem ostala brez besed, da še vedno obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagati kljub temu, "da so že v pižami", ki jih ne zanima materialni dobiček oz. kaj bodo iz tega pridobili. Samo gola pomoč sočloveku, pa naj bo to panična ženska z ušesobolom. Kako naj se jim sploh zahvalimo? Kako naj jim dobroto povrnemo?

Samo tako, da jo sami damo naprej.

Lepo nedeljo!

Maja

Za prijateljico...or how to join Bind it all and polymer clay

Upam, da je darilo danes našlo naslovnico. Je moj prvi poskus izdelave beležke iz polija...pa... Bom kar po pravici povedala, da sem bila kar ponosna nase, ko sem jo držala v rokah. Res je, da se še učim-za naslednjič bom izbrala debelejše platnice, saj so se te kar nekam krivile kljub temu, da sem jih po peki močno obtežila. Morda tudi njim ne paše strašanska vročina. Narejene so iz črne mase, v katero sem naredila teksturo z brusnim papirjem, pečene pa sem obdelala z zeleno interferenčno barvo, ki sem jo kupila v Angliji in je resnično dala fenomenalni rezultat. V tubici je perl bela, ko pa jo daš na podlago, postane perl zelena. Fenomenalno! 

Slika je narejena s transfejem s tekočim gelom, okrasek plod domače poli proizvodnje. Notranjosti stranice sem prelepila z okrasnim papirjem. Uporabila sem Mekol lepilo in prav možno je, da se poli krivi zaradi njega. Nimam ideje, katero drugo lepilo bi še bilo tako univerzalno...

Vse skupaj sem nato zvezala z Bind it all mašinco, ki je počivala dobrega pol leta. Dopust ji je dobro del. 

Ker mi je bil projekt tako všeč, imam v glavi že kup novih idej...

Lep večer,

Maja

Odgovor pozna samo veter...

Vedno upamo, da pozna

odgovor nekdo drug.

Da bo nekje drugje boljše,

da se bo drugič vse dobro izteklo.

Toda to je to.

Nihče drug ne pozna odgovora.

Nikjer drugje ne bo boljše

in vse se je že zgodilo.

V središču svojega bitja

poznaš odgovor;

veš kdo si,

in veš, kaj si želiš.

Lao Ce

Hvala vsem za vse spodbudne besede!

Maja

Postdopustniška depresija...

Dopust je mimo. Hvar je bil kot vedno čudovit. Čudovit s kristalno čistim morjem. Sončnim vremenom. Dalmatinsko glasbo. Z dišečim zrakom, v katerem se mešajo arome sivke, rožmarina, žajblja in borovcev. Najlepši je v zgodnjem jutranjem soncu, ko je morje mirno, kopalci še spijo. Takrat je najlepše odplavati iz zaliva in občudovati masiv hribov in vrh Sv. Nikolaja, ki se dviga za vasjo in v vodo meče sence. Bogenviljie s svojo rožnato barvo silijo iz zelenja in mi samo v tem primeru priljubijo magenta barvo. Tega pogleda se ne morem naveličati! Kot se ne morem naveličati Hvara. 

In potem konec. Ne samo konec dopusta, še kup drugih neljubih stvari. Gnojno vneto uho, ki grozi, da mi bo razneslo glavo. Le kako... le kje... le kdaj. Načrtovani Amsterdam odložen due to a heavy pain... Tej na desetdnevnih počitnicah. Hiša prazna in tiha. Pusto! Tisti del mojega srca, ki je ob Tejevem rojstvu zapustil svoje izvirno mesto, je ovit z vrvjo in stiska. Močno. Pogrešam vriskanje, pluskanje vode in nenehne mami, mami, mami... Odštevam dneve, ure... In se počutim mračno... Kljub soncu, vročini in temu, da sta Krvavec in Velika planina kot na dlani ko pogledam skozi okno...

Tudi ogrlica je mračna. Težka. Srednjeveška. Za spremembo... Nič poletna. Nič lahkotna. To še pride...

Maja

Naknadno popravljam objavo:

Iz depresije me je v trenutku dvignila Jana. V časovni mrzlici sem spregledala njeno objavo 21. junija in ko sem se danes sprehodila do nje, so me od vesedlja v trenutku oblile solze. Ugotovila sem, da za depresijo ni ne prostora, ne časa, ne smisla, če obstajajo ljudje, kot je Jana! 

Kar sami poglejte, kakšno presenečenje mi je pripravila!!

Jana-HVALA, KER SI!!!

Sweet peper

Norišnica se počasi umirja. Tudi jaz!

Takole se je končalo moje zadnje ustvarjanje pred zasluženim dopustom. Komplet sem poimenovala "Sweet peper", saj sem oranžne perle naredila tako, da sem v prozorno maso vmešala veliko rdeče paprike (mlete seveda, da ne bo pomote), nato pa sem jih tonirala z rjavo oljno barvo. Rjave so prava tropska semena, ki sem jih kupila v Angliji (tako daleč od tropov). Dokaz, da so res prava, je bila množica različnih kokončkov, ki so padali ven!

Za kaj drugega kot le preproste okrogle perle je absolutno prevroče. Tako bom poli lepo pospravila in na dopustu zbirala prave odeje.

V petek odhajamo namreč na Hvar.

Tole je moj priljubljeni pogled, ki se odpre, ko se pripelješ skozi tunel Pitve.

Tole pa je pogled z okna našega apartmaja! (Tista svetla bleščava spodaj ni nebo, ampak morje.)

Se moram še zahvaliti Alenki, ki me je pofočkala in izzvala, da napišem sedem stvari, ki jih imam najrajši. O tem sem že pisala v eni od svojih majskih objav, zato se mi zdi, da se ne bi ponavljala, sem pa razmišljala, da bi napisala sedem stvari, ki jih ne maram, pa sem se odločila, da pred dopustom ne bom naokrog trosila negativne energije!

Island Hvar HERE WE COME!!!! I'll be back on July the 23rd!!

Have a nice, sunny and funny summer!

Maja

Time wasn't on my side

Martin Kojc pravi, da ker se vse na svetu ravna po določenih zakonih in je s tem podrejeno modremu načrtu stvarstva, je tudi naše življenje podvrženo dogajanju, ki mu ne moremo ubežati. Tako ne morem ubežati koncu šolskega leta in vsej noriji, ki ga prinaša. Rezultat tega je bil nekakšen "ustvarjalni mrk", v katerem je prav na hitrico kot poskus millefiorija nastala zgornja roža in seveda zapestnica, ki so moja letošnja obsesija. Kar težko si že v glavi zamislim ogrlico ali obesek, zapestnice pa so tam. Vedno. Takšne in drugačne.

Včeraj pa sem na hitrico začela izdelovati novo linijo magnetkov, saj sem jih želela podariti Majdi, Kristini in Darji na našem včerajšnjem srečanju, ki so postala vsakomesečni "mus". Moram povedati, da me vsa tri dekleta vedno napolnijo. Z energijo, pozitivnostjo, ustvarjalnostjo in preprosto s tem, ker so! Včeraj smo bile pri Kristini! Enkrat sem že omenila, da je njena knjižnica raj za vsakega ustvarjalca. Človek se sicer ustavi v "prvi sobi", kjer ima svojo ogromno ustvarjalno mizo (zelo urejeno!!), ki se šibi pod čudovitimi izdelki v nastajanju! In potem kot v kakšni pravljici iz "prve"sobe vodijo vrata v "drugo" sobo. V tej sobi pa je raj, kjer bi jaz lahko mirno preživela svoje počitnice. Knjižne omare, od vrha do tal založene z knjigami. You name it-she's got it!!! Polymer clay, čestitkarstvo, scrapbooking, slikarstvo, slikanje na svilo, perlice, pa tudi vrtnarstvo in seveda romani!! Domov sem se vrnila oborožena za poletje: 5 romanov, 4 knjige o polymer clayu in 4 Polymer Cafe-ji, ki jih še nisem pregledala!! Prava poletna poslastica, ki bo sicer še nekaj dni počakala.

Moji novi čajniki, oziroma tisti poskusi, ki bodo ostali doma!

Tako - kratko oglašanje na hitrico, preden spet ne odbrzim po preddopustniških opravkih (zobozdravnik, frizer...saj poznate).

Lep "novembersko junijski" dan!

Maja

Flower power

Prejšnji teden sem se spravila dokončati izdelke iz delavnice, ki smo jih imeli z Iris Mishly in Donno. Že v službi sem imela bolj slab dan, zato me je mečkanje polija pomirilo. Dokončala sem zapestnico z rožami, ki smo jih naredili pri Iris, oblekla pa sem tudi notranjost Donnine zapestnice ter vse skupaj vrgla v pečico. Malo me je bilo strah, da bodo izdelki lomljivi, ker se Kato clay peče pri višji temperaturi, pa sem temperaturo vztrajno povečevala. Moj termometer v pečici ni in ni hotel kazati več kot 140 stopinj. Izkazalo se je, da nekako bojkotira moje izdelke, ki so se na spodnji strani dobesedno stopili in zlili s podlago! Lahko si predstavljate mojo jezo, že prav bes in hkrati žalost. Vse skupaj sem hotela vreči stran, pa sem kljub temu postavila na polico kot nekakšno opozorilo "NEVER do that again"! Vsakič me stisne, ko vidim zapestnici, ki sta mi tako zelo uspeli!!

Ko sem nato v Kamniški bistrici nekako izdihala razočaranje, sem se povsem nenačrtno lotila izdelovanja rož v moji barvni paleti. V slabi uri je nastala zgornja skladovnica. Ugotovila sem, da je izdelovanje zelo preprosto in zabavno in sploh ne tako zamudno, kot sem pričakovala. Na Irisinem blogu lahko najdete tudi link do tutorialov, ki jih prodaja na Etsy-ju.

Rože so nato tri dni v hladilniku čakale na pravo idejo. Zapestnico sem seveda naredila kot nekakšno opravičilo stopljenki, obeski pa so iz ostankov nastali kar sami od sebe. Mimogrede sem seveda morala narediti še dve želvici in eno rjavo zapestnico, ki nekako ustreza merilom naročila rjave zapestnice.  

Iris-THANK YOU!!

Lep dan in hvala za obisk!

Maja

Back to reality

Povratek v realnost po tako čudovitem odklopu kot je pet dni v Angliji, je huda zahteva. V službi še uspem najti kakšno minuto in preleteti vaše bloge in ker mi je komentiranje onemogočeno, se tolažim, da bom že zvečer napisala, kar želim, večer pa le zleti mimo. Spet samo z obžalovanjem gledam svoj obloženo, založeno in naloženo mizo ter vzdihnem in grem naprej. Nisem uspela niti še razporediti vsega materiala, ki sem ga nakupila v Angliji. "Tri kure" smo oropale trgovino The bead shop. Po mizi imam zložene vse čudovite natur perle, ki sem jih kupila in samo sanjam, kaj vse bi lahko iz njih naredila. Nakupila sem tudi nekaj azijskih štampiljk, tekoče krede, interferenčne barve, ustvarjalne revije in knjige... Nič čudnega, da so mi kovček opremili z nalepko "heavy":)

Lahko pa povem še to, da Hellen, magic woman, ki organizira Polymer play dasy- e že planira dogodek za prihodnje leto. V čast si štejemo, da smo tri kure prve, ki jih je vprašala, kateri datumi jim ustrezajo! Kakšna čast, a ne?!! Možni datumi so v aprilu in juniju, da boste vedele planirati, če se kateri zalušta iti!

Še en pomemben podatek za poli manijake: na evropsko turnejo prihaja Dan Cormier. Decembra bo imel delavnico v Madridu, upamo pa lahko, da kakšno naredi še kje bliže. Njegove delavnice so sicer izjemno drage, saj je tudi znanje, ki ga trži, izjemno, morda bo sedaj kaj ceneje, ko ima že ravno turnejo.

Marca pa v Anglijo pride Lindley Haunani, velika mojstrica barvnih kombinacij in ena od pionirk ustvarjanja s polymer clayem, vendar mislim, da je delavnica že zasedena, saj sprejme le 23 udeležencev.

Ogrlica je še iz nedeljskih ustvarjalnih minut, zadovoljna sem z barvnim izidom, pa tudi montaža mi je delala manj težav kot zadnjič.

Lep večer, pa naj vas komarji ne pojejo preveč!

Maja

Trije dokončani izdelki

V včerajšnjem sivem popoldnevu mi je uspelo dokončati tri izdelke iz Anglije. Prva je ogrlica, ki smo jo delali pri Nataliji. Njene čudovite izdelke lahko najdete na Flickru ali na njeni strani Tatana. Moram reči, da sem kar ponosna na dokončano ogrlico, ker je v njej ogromno dela. Ko bom imela kaj časa, bom gotovo naredila še zapestnico. Beadse smo naredili tako, da smo spekli osnovno formo z žilami iz kačic, ki smo jo potem prevleli s tenko plastjo črne mase, ponovno spekli, nato pa še pobarvali z interferenčnimi barvami. Razen drobnih perlic, ki so nanizane okoli oranžnih perlic, je vse ročno izdelano.

Druga dva izdelka smo delali pri Sylvie. Kot vedno sem se odločila za temnem mrtve barve. Skinner mi ni in ni šel izpod "mašine", zato mi ga je dokončala skinner mojstrica Majda (pa tudi njo je malo zezal). Črna je na vsak način vsiljevala svojo pot v belo, prehod ni in ni postal enakomeren. Vdali sva se, ko sva nekako dosegli približen učinek. Se je pa pri brušenju pokazala nepopolnost, zato je izdelek rahlo lisast. 

Pot do njega je bila pa naslednja: najprej smo spekli črno osnovo. Nato smo jo prevlekli s skinnerjem in izrezali motiv. Zdi se m i, da sem si za drugič (prvič sem delala domine) izbrala nekoliko preveč ambiciozen vzorec, pa tudi skalpel ni bil dovolj oster. Kos smo nato spekli, pečenega pa zapolnili z mešanico liquid claya in črne mase in ponovno spekli. Doma sem vse skupaj še zbrusila. 

Sedaj moram dokončati še Donino zapestnico in nekako uporabiti množico beadsov, ki smo jih naredili pri Alison, pa me barvna kombinacija le teh ne potegne. 

Lepo nedeljo vam želim!

Maja