Sliko tega čudovitega otroka sem v objektiv ujela na pustno soboto. Takoj sem vedela, kaj bom naredila z njo, le vedela nisem še, kako. Janina delavnica mi je dala zagon, da se lotim scrapbookinga, vendar priznam, da sem imela pri izdelavi te strani kar precej težav. Najprej sem ugotovila, da pri vsej zalogi papirja nimam niti enega pravega za podlago. Vsi moji papirji so v rjavo zelenih tonih ali pa imajo zelo močne vzorce, saj so bili kupljeni za druge namene. Ugotovila sem, da mora biti ozadje dokaj nevtralno, saj drugače ne poudari slike tako, kot bi to hotela jaz. Uspela sem izbrskati tega svetlo modrega, a ko sem nanj postavila sliko mi preprosto ni bilo všeč. Zato sem dodala vijuge in posenčila robove. Mi je bilo že bolj všeč. OK, napis bo vijoličen... A-ja? To je bil edini vijolični list, ki se ga je dalo najti v mojih predalih! Morda malo preveč bled, ampak želela sem narediti izdelek v tistem trenutku in res se mi ni dalo v šoping. Nato sem po Janinih navodilih postavila celoten izdelek, z vsemi dodatki vred. NI MI BILO VŠEČ! Vsakič, ko sem prišla v sobo, sem enega vzela stran. "Slačenje" je trajalo dva dni in na koncu je ostalo pri tem, kar vidite. Spet je prevladala moja minimalistična urejenost in stroga simetričnost. Kot kaže res ne morem ven iz nje! Občudujem Janine izdelke: vse kar da gor se zdi, da je bilo namenjeno ravno za tja! Dopolnjuje celoten izdelek in ga poudari. Je pa to daleč od enostavnega: hitro namreč zgleda našareno in nametano. Kdor zna pač zna in Jana to obvlada do potankosti!Sicer pa doživljam hudo ustvarjalno krizo! Ta LO je vse, kar sem uspela sčarati ta teden. Preprosto ne gre in ne gre. Se že ogrejem za eno idejo, pa jo opustim še preden se usedem za mizo. Moram se pač usesti v kot in počakati, da napad mine. Se tolažim, da nekje zori velika ideja, ki bo potrebovala vso mojo moč...ampak včasih je tudi verjeti zelo težko!
Maja
