sobota, 30. april 2011

Road trip again

Dobrodošli na krovu našega zadnjega potepanja...

V zadnjem tednu smo se naužili lepega vremena in zanimivih kotičkov...

... Poskusili nekaj zanimivih klobukov...

... Našli nekaj sladkih inspiracij...

... in drugih zanimivih barvnih kombinacij...



... prijetnih uličic...

... novih okusov...

... in okusnih postavitev...

... se preselili v drug čas...

... in našli pravljico...

Imejte se radi... s pravljico ali brez!

Maja

sobota, 23. april 2011

Ice cream mania



Ko sem prvič videla sladolede v kornetkih, sem vedela, da jih moram, preprosto moram tudi sama narediti. Začela se je nora akcija iskanja primerne teksture, s katero bi lahko naredila imitacijo vafljev za kornet. Karkoli sem odtisnila je bilo preveliko, imelo je predebele črte preplitke odtise... Dobesedno obsedla me je misel na to teksturo. Ravno takrat smo se odpravili na obisk do prijateljev v Izolo. Seveda sem začela razkladati o svoji nori akciji in nekako "raztrosila" virus. Vse smo premleli od mreže za komarje do cedila... Ta dva prijatelja imata čudovito staro garažo, polno noro dobrih zakladov. S S. sva celo uro brskali po njej, da bi našli kaj primernega, pa nič. Vse preveliko, preplitko... Tečka sem si namreč zamislila, da morajo biti kvadratki veliki 4mm. Pa nič, obupala sem že... Ampak k sreči sem blagoslovljena s prijatelji, ki ne samo razumejo moje norosti, pač pa jih celo podpirajo in podpihujejo. Tako sem čez približno en teden dobila MMS z naslovom Eureka, zraven pa fotko predmeta, ki je popolnoma ustrezal mojim načrtom. Fotografiran je bil celo z merilom, ki je prikazoval kvadratke velike točno 4 mm. Kaj je bil ta predmet, pa naj ostane skrivnost:) S! Tisočkrat ti hvala, danes si boš lahko izbrala svoj okus!


Pa še nekaj. Keks mi je na svojem blogu podelila lepo nagrado. Seveda ne gre brez naloge. Odgovoriti moram na naslednja vprašanja:

1.Kaj me inspirira za naslove objav?
Ponavadi je to prva asociacija o temi o kateri pišem, nekaj , kar mi pleše in odzvanja v glavi. Prva ideja je vedno najboljša!

2. Opiši se v štirih besedah?
Zasanjana, pozitivna, zvesta, ... no za četrto sem kar nekaj časa gruntala, pa sem nato vprašala J., ki je seveda odsekal: perfekcionistka. Ja, seveda, kako se nisem tega spomnila:)

3. Najljubši citat:
" The secret of happines is freedom, the secret of freedom is courage!"

4. Izber 10 blogov, ki jim podeljuješ to nagrado:
Uf, spet nisem spremljala, kdo jo že ima in kdo ne, pa bom šla iz srca, če jo že imate, nič zato:
1. Mavrična ustvarjalnica
2. Lightwithin
3. Čaranje
4. Sonjin ustvarjalni kotiček
5. Moja Pravljica
6. Fimolandija
7. Mlin nakitin
8. Želim, voščim, pošiljam
9. Moi
10. Škorčica

Imejte se radi!

Maja

nedelja, 17. april 2011

Kdo se bo sladkal?


Kljub vročini in vnetemu grlu smo danes uspeli izvesti obljubljeno žrebanje. Moj zvesti pomočnik je kar dolgo časa čakal, ker mi je nagajal printer, ki bi moral natisniti vaše komentarje. Tehnika vedno zataji v najbolj ključnih momentih:) Žal nismo imeli žogic, kot pri nogometu, čeprav si je pomočnik to strašno želel. Tudi 57 kinder jajčk nismo našli, toliko vas je namreč sodelovalo v žrebanju, dva komentarja sta bila namreč izbrisana. Kljub vsemu pa je njegova roka med vsemi izžrebala


Tanja, čestitam; upam, da ti bodo sladkosti dobro dele. Javi se mi na mail, da mi sporočiš, kakšen okus Linških piškotov ti je ljubši ter kje te najde poštar!

Da pa bo objava zanimiva še za koga drugega, vam za današnji desert ponujam kivijevo pito z banano in eno malino! Pri nas jo imamo radi predvsem v merilu 1:1! Ker tako hitro izgine, nas bo na naši kuhinjski napi nanjo spomnil tale magnetek! Kar precej sem se zamudila z njo, saj sem morala kivije in banane zlagati s pinceto in buciko, tako da vam povem, da je tista v merilu 1:1 narejena veliko hitreje;)

Imejte se radi, s sladkarijami ali brez!

Maja

nedelja, 10. april 2011

Linško pecivo and a give away


V zadnjem letu sem imela kar veliko srečo pri žrebih bonbončkov. Kadarkoli zagledam svoje ime, se veselim kot mali otrok. Žreb mi polepša dan, hkrati pa z veseljem pričakujem poštarja, kdaj mi bo v nabiralniku (beri: pred vrati) pustil paketek! Z vso ljubeznijo na posebnem mestu čuvam vsa darila, ki sem jih dobila od virtualnih prijateljic, predstavljajo mi vez z ljudmi, ki jih ne poznam, z njihovo domišljijo in ustvarjalnostjo, hkrati pa so neprecenljiv vir inspiracije.
Že pred kratkim sem se odločila, da če bo z mojimi zdravstvenimi izvidi vse OK, bom podarila paketek svojih izdelkov. Z veseljem povem, da so izvidi BP! Dlje časa pa je trajalo, da sem skupaj spacala nekaj malenkosti, letos je že tako, da med tednom časa ni! Če pa že je, sem tako utrujena, da me roke ne ubogajo, oči pa le lezejo skupaj!

Zato je tu šele danes: eni (ali enemu, da ne bo slučajno kdo užaljen) bom podarila izdelke z zgornje slike: kozarček linškega peciva, prejemnica (ali prejemnik:)) pa si bo lahko izbral okus čokolade ali marmelade, kazalko s sladoledom in moj prvi gri-gri ali nakit za na torbico, lahko pa tudi za ključe. Paketu bom priložila še vrečko presenečenja! Vse, kar morate narediti je, da pustite komentar pod objavo, dobrodošli blogerji in ne blogerji! Morda pa lahko na svojih straneh razširite glas o sladki nagradi! Nagrado bom izžrebala čez en teden, torej v nedeljo, 17. aprila. Časa za komentarje imate do osme ure zjutraj:)

This is my give away or a way to say thank you to the "blogers world" for all the presents I have received in the last year and to the universe, 'couse my health tests came out OK. I'm giving away a jar of my favourite biscuits, you will be able to choose your favourite flavour appricot jam or chocolate, a book mark with an ice cream and a gri-gri for your bag or your keys! I will also add a bag of sweet surprise! All you have to do is to leave a comment and maybe spread a word to give the opportunity to others as well! I will draw the winner on Sunday, april the 17th, so the last time to leave a comment is 8 a.m.!


Imejte se radi!

Maja

nedelja, 03. april 2011

Mini navade, maksi razvade...


Velikokrat sem že pisala o sladkosti zarečenega kruha. In spet se mastim z njim... Pred tremi leti sva se s Kristino pogovarjali, kaj za vraga ljudje vidijo v miniaturah in kaj jih sili v to noro ustvarjanje. Saj veste, kaj mi je šlo takrat skozi možgane: večni ne, jaz že ne...
Vendar mora za vse priti čas. Ko sem se letos srečala z bivanjsko in ustvarjalno krizo pod okriljem Madamme Depro, nisem več videla pravega cilja v ustvarjanju. Pravega smisla. Ustvarjam, kadar to želim in kadar to čutim. Ustvarjam, kar je tisti trenutek v meni in kar me takrat pomirja. A tega nekako nisem bila sposobna videti.
No, v enem izmed takih down trenutkov sem brezciljno blodila po netu... Iskala inspiracije, nekaj novega, nekaj... Pa sem zašla na stran z miniaturami. Ne vem, kako, ne vem zakaj, me je v tisti sivini, morda že kar črnini potegnila neka lučka in me zdramila: kako za vraga to naredijo?? In imela sem nov izziv!
Pa sem začela, prav počasi in okorno s sladoledi in pralineji... Giganti... Guliverji v deželi Liliputancev, saj večina miniaturistov dela v merilu 1:12. Ko sem to prebrala, sem seveda vzkliknila: "1:12?!!! A ste nori!?! Kolk je to mini!!" (Ja, halo, saj zato pa so MINIature!). "No, jaz definitivno ne bom merila!" A da ne bodo to spet sveže žemljice zarečenega kruha:)
Nato sem začela s piškoti: kako micenega lahko naredim, da ga je še vedno lahko prepoznati kot piškot? Kako dobro lahko vidijo moje oči, kako natančno lahko oblikujejo moji prsti? Kako iz poli naredim tekočo čokolado... Moj najmanjši piškotek meri 2 milimetra. Na spodnji sliki je. Zelo težko sem ga fotografirala, kar naprej se je ostril le evro! J. me je že opozoril, da bi si za te hece morala nabaviti makro objektiv...
Kaj bom s tem, ne vem. Morda bodo sladkarije končale kot obeski, magnetki, dodatki... Idej je veliko, a vseeno ne vem in mi je vseeno. Bistvo je, da so me potegnili iz obupa in da spet ustvarjam, ker tako želim in kar želim!

Imejte se radi, s piškotki ali brez!

Maja