sreda, 11. november 2009

Long time...no see


kazalo

Uf, je tole dolgo trajalo! Prav sram me je, da se po dnevih Makrima nisem nič oglasila, ampak v zadnjem času sem se egoistično ukvarjala izključno s svojim počutjem. Naša družina namreč pričakuje težko pričakovanega četrtega člana in lastno počutje ob tem me je izdalo, šokiralo, presenetilo in še kaj. Fizično namreč! Zdeluje me slabost in utrujenost, ki je od prve nosečnosti ne poznam, ampak razlika je ali jih imaš trideset ali skoraj osemintrideset, pa če si to hočeš priznati ali ne!
Dopoldne še nekako funkcioniram, ampak takrat sem seveda v službi, popoldne pa okupiram kavč in to je to! Sama sebi nisem podobna, saj prej za počitek nikoli nisem želela imeti časa! Sedaj pa sem ena velika ljenština!! Mislim, da se polhi lahko skrijejo pred mano, kar se spanja tiče!

Danes sem doma in zbrala sem toliko moči, da sem prižgala računalnik. Šokirala me je množica mailov in spet me je bilo sram, da sem mrknila! Zato izkoriščam trenutek tule in zdaj, da sem vsem, ki ste se udeležile delavnic MaKriMa iz srca zahvalim, pa čeprav je od njih že štirinajst dni! Zame je bila to neverjetna izkušnja. Pred začetkom sem imela strašno tremo, glas se mi je tresel, da ga sploh nisem prepoznala, pa še slabo mi je bilo tako, da sem bila komaj na nogah. Imela sem občutek, kot da jih vodi nekdo drug, saj sama sebi nisem bila podobna! Navdušila pa me je energija in ustvarjalnost s katero ste dobesedno padle v delavnico! Nisem pričakovala, da bomo s takšno intenziteto delale do devetih zvečer!
Pa še ena stvar me je popolnoma navdušila: vse sem vas v živo videla prvič, pa sem se z vami pogovarjala, kot da vas poznam že vse življenje, kot da ste moje prijateljice, ki se nekaj časa nismo videle!! Uau, kaj naredi blogerska scena!!

Tako: upam, da se z objavljanjem poboljšam, saj moram z decembrom ostati doma! Imam namreč visok pritisk, ki ga bom upam zniževala z ustvarjanjem! Ta mesec moram predati posle v službi. Izbiramo mojega namestnika in "ljudska kuhinja", ki so jo ljudje sposobni sproducirati me žalosti in jezi! Najbolj pa sem razočarana nad tistimi, ki zase mislijo, da so najbolj odkriti in direktni, pa delujejo najbolj zahrbtno. Ampak o tem kdaj drugič!

Maja