nedelja, 28. december 2008

Moj rojstnodnevni bonbonček/My birthday's candy

 
Že pred časom sem se odločila, da bom na svoj rojstni dan podarila nekaj sladkega. 2. januar se nezadržno bliža in s tem tudi čas, ko bom morala v profilu spremeniti številko. Kljub temu, da je bilo letošnje leto podobno vožnji z roller coasterjem, da se je trenutno vlak pokvaril in sem obstala v loopingu z glavo navzdol, se z leti ne obremenjujem. Resnično si star toliko, kot se počutiš. Res je, da se včasih počutim, kot da bi imela pet let, včasih pa je 75 premalo, se v svoji koži dobro počutim. Tudi si ne bi več želela biti stara dvajset let, morda si le želim, da se življenje ne bi odvijalo s tako naglico. 
Med sladkarije sem zapakirala nekaj takšnega, kar vas bo k ustvarjanju gnalo v času po božičnem ustvarjanju. Ker praznujem 37-i rojstni dan, je dobrot 37. Žrebala bom v petek ob 18. uri in 35 minut, kajti točno takrat pred 37-i leti sem v postpraznični ljubljanski porodnišnici začela življenjsko odisejado. Če želite sodelovati v žrebanju, v komentar pod objavo zapišite vaše rojstnodnevne želje. Moja ostaja skrita, razkrijem jo le, če se uresniči!! Pa še na svoj blog obesite obvestilo o sladkarijah, da dobro delimo tudi z drugimi.

Pa lepo sončno nedeljo vam želim!

Maja

This is my birthday's candy. I have packed 37 goodies as a will celebrate my 37'th birthday on friday, January the second. All the goodies are for "after christmas" creations. You can win it by letting a comment under this post in which you write down your birthday's wishes. Mine will keep a secret until it comes trough!! I will announce the winner on Friday at 18. 35 at mine exact birthday time!!

Maja

sreda, 24. december 2008

Voščilo

Kaj je sreča?

Sreča je nenavadnih oblik,
barv, vonjav in velikosti.
Sreča je vsemu srečen zapik
od rojstva, pa do starosti.

Sreča je rožnat dežnik
nad sivim dežjem bridkosti
in svilnat klobuček vedrine
nad pustim licem strogosti.

Sreča je šop majhnih srečic
za vse, ki jih znajo ubrati,
škrlaten srček ljubezni
narisan nad vhodnimi vrati.

Sreča je, ko sonce z neba
raztopi senčne strani duše,
ko mokri oblaki dežja
ohladijo vročico suše.

Sreča je pesem, prijatelj,
kocka in plišast medvedek,
neponovljiv trenutek,
lep, dragocen in redek.

Sreča je najbolj srečnih 
velikosti,vonjav in oblik.
In nikoli je ni preveč 
za tisti srečenosen dotik.

(Bina Štampe Žmavc)

Vesele in srečne praznike vsem!!
Merry Christmas everyone!!

Maja

četrtek, 18. december 2008

Nekaj povsem drugega





Danes sem se močno razveselila maila iz Anglije, v katerem mi je prijateljica Helen sporočila, da se v Angliji prihodnje leto ponovno odvijajo Polymer clay play days. Lani sem skupaj s še dvema Slovenkama udeležila prvega evropskega Polymer clay carnevala. Odločitev, da grem, je bila povsem impulzivna, saj sem te stvari ponavadi z nevoščljivo distanco le opazovala na netu. Nekako se mi je zdelo, da si jaz tega pa res ne morem privoščiti! Ko sem ugotovila, da se to dogaja v Angliji, sem se začela kar tresti in ko mi je J. rekel: koza, kaj še čakaš, prijavi se, to je tvoje življenje, morda si nikoli več v življenju tega ne boš mogla privoščiti...sem se in odločitve nisem nikoli obžalovala. To je bilo zame gotovo eno najlepših doživetij! Toliko prijaznosti, altruizma, pripravljenosti deliti svoje znanje, ideje, informacije in usluge, še nisem nikoli srečala. Toliko delavnosti, smeha, zagnanosti res težko srečaš. Ko sva po koncu karnevala s Kristino v Angliji ostali še dva dni in si skupaj s Helen, ki je vso zadevo perfektno organizirala, privoščili še izlet v okolico, so že padale ideje za prihodnje leto. Ker se drugi karneval odvija oktobra v Franciji, je bilo jasno, da zaradi recesije inštruktorice iz Amerike ne bodo mogle dvakrat v Evropo, je pa Donna Kato, ki je Helenina dobra prijateljica (in gotovo ena najbolj zanimivih žensk, kar sem jih v življenju srečala) obljubila, da zagotovo pride - in tako tudi bo. Več o tem si lahko preberete na tem naslovu. Vse skupaj se odvija v majhni vasici Kimberly v bližini Nottinghama. Pravo angleško podeželje, s hišami iz rjave opeke, zelenimi vrtovi in malimi belimi "cottages", prijaznimi ljudmi in angleškim vremenom. Če bodo okoliščine mile...prepustimo se sanjam! Objavljam le nekaj (ne najboljših) posnetkov izdelkov, ki sem jih tam naredila. Nekateri v hladilniku še čakajo, da jih dokončam, največ pa jih čaka v glavi. Čaka na trenutek, ko bom imela toliko časa, da jih bom z užitkom ustvarila. Največja vrednost dogodka, pa ostaja v mojem srcu, ko ljudje, ki jih občuduješ v knjigah, postanejo liki v tvojem življenju. Ko ugotoviš, da so to izredno preproste ženske, z življenjem kot ti in jaz, ki so si upale živeti svoje sanje in sedaj dejansko delajo to, kar ljubijo. Ljubijo polymer clay, ljubijo ustvarjanje in ljubijo svoje znanje deliti z drugimi. Njihova energija je neverjetna in izredno nalezljiva. Ob njih ne čutiš utrujenosti, želiš si le, da dan ne bi imel zgolj 24 ur in da karneval ne bi trajal le tri dni...

Maja

sobota, 13. december 2008

Brown is my favorite...

Zadnje čase me povezava z internetom (brezžična mreža sucks) tako zeza, da porabim skoraj 10 minut, da v blogger naložim eno sliko. Prej obupam in se lotim česa drugega. Moj računalniški mojster pravi, da so v Applu (uporabljam IMac-ov računalnik) naredili neko "posodobitev", zato mi povezava pade skoraj vsaki dve minuti. Katastrofa za nas odvisnike!!!
Kljub vsemu mi je uspelo naložiti čestitko za Fridaysketchers izziv. Ne morem mimo rjave. Nekaj tako osnovnega in naravnega je v njej. Toplina in globina, nežnost in hlad. Prvinskost. Za voščilnico sem poravila Lizzie od Whiff of Joy stamps ter papir Papermania, ki sem ga pred enim tednom kupila na razprodaji Crafts U love za 99p. Super! Sem pa ena tistih sentimentalnic, ki nakup raje "občudujejo" v predalu, kot pa uporabijo. Židovske korenine pač. Pa sem se premagala in ga uporabila! Napis je Pink cat studio, rože Prima flowers in razcepek iz kranjskega Leonarda.

Pa lepo soboto,
Maja

sreda, 10. december 2008

Škatle, škatle, škatlice..

Moram samovšečno priznati, da sem zadovoljna s končnim izdelkom obdelave zvezdaste kartonaste škatlice, ki sem jo za 1 euro kupila v Levčku. Papir je zastonjkarski, nanešen na podlago z mešanico Mekola in vode. Mašnico sem sešila s kar precejšnjo muko, razcepku pa sem krake odščipnila in ga na mašnico prilepila z lepilnimi pikami. Primerna je za zelo majceno darilce, ki pride od srca. 
Takole pa je v lučkah zažarela naša hiša. Ne tako spektakularno kot v Ljubljani, pa vseeno pravljično.

Maja

nedelja, 07. december 2008

Internetni odvisniki


Čestitka je nastala po predlogi OCC. Sovica je od Pink cat studia,pobarvana s Pro markerji in "distressana" s starimi sencami za oči, papir zastonjkarski, ki sem ga našla na strani Pretty scrappy
Zadnji dan sem po blogih prebirala "resnice o drugih". Ugotovila sem, da nam je skupna zasvojenost z internetom. Zanimivo je, kako se raje družimo z ljudmi preko ekrana kot v živo. Res je, da je to manj obremenjujoče, da se lahko umakneš, kadar želiš in da lahko na ta način komuniciraš z ljudmi z vseh koncev sveta, s katerimi sicer drugače ne bi. Ampak skrbi me odtujenost v katero vse to vodi. Sama raje zvečer surfam po netu, kot pa da bi poklicala kakšno prijateljico in šla z njo ven. Že zaskrbljujoče stanje? Mislim da! Prav tako sem se zamislila sama nad sabo, saj sem mislila, da sem neodvisna od mnenj drugih ljudi, da me je življenje že toliko obtesalo, da se na to požvižgam, pa tako rada prebiram komentarje, ki mi jih pustite pod posti, prav tako tudi komentarje pod posti drugih. Torej me vseeno briga, kaj rečejo drugi! Blogarstvo je del ekshibicionizma, saj se drugače ne bi tako izpostavljali, je pa hkrati način pobega v svet ljudi, ki delijo s tabo iste interese. Ohranja ravno toliko anonimnosti, da se počutiš varnega, po drugi strani pa dovolj iskrenosti, da se splača vračati.
Torej: sem Maja, zasvojena z internetom. To je torej moja oblika zasvojenosti, kot csi odvisniki pravim, da lahko končam danes, jutri, kadar hočem. Pa lahko res? Saj nočem! Ne pijem, ne kadim, se ne drogiram, pač surfam...

Lepo nedeljo!

Maja

sobota, 06. december 2008

Where's the snow?

Kako idilična je bila prejšnja sobota, ko smo se zbudili v sneženo jutro, danes pa takole! No, vsaj deževati je nehalo in gladina sosednjega "veletoka" se je malenkost znižala. Stamp something pa je objavil temo "nekaj sneženega". Teme so mi pri izzivih ljubše od postavitev, saj dopuščajo več kreativnosti in svobode. Voščilnica je moj spomin na sneg!

Ponoči nas je obiskal Miklavž!! Največje darilo, ki mi ga je prinesel, je bil pogled na Tejev obraz, ko je odpiral svojo vrečko. To pa zato, ker mi je uspelo ga naučiti, da moraš biti z malim zadovoljen! Pri nas namreč Miklavž prinese samo dobrote, pa kakšne copate ali nogavice so vmes. Ko je Tej našel Sponge Bob copate je tako vriskal "da si je to najbolj želel", mi je srce igralo. Zadnjič sem ga vprašala: kaj se mu zdi pri darilih najpomembneje, pa je odgovoril, da to, da jih imaš rad!! Še nekateri odrasli, bi se morali tega zavedati! Me je pa stisnilo lansko leto, ko je po Miklavžu prišel iz vrtca in rekel: "Mami, samo jaz sem dobil samo dobrote! Vsi drugi so dobili polno igrač!" Kar nekaj energije mi je vzelo, da sem mu razložila, kaj in kako! Se pa sprašujem, kje so vrednote v tej skomercializirani potrošniški družbi! Pa vzgajaj otroka v tem!!

Maja

Bila sem pofočkana/I was tagged

Dekca me je pofočkala! Moja naloga je, da napišem sedem naključnih resnic o meni in da pofočkam sedem drugih. Kar se resnic tiče - si nisem mislila, da se jih tako težko najde, pa poskusimo:

1. Afrika je moja velika, če ne skoraj največja obsesija. Obožujem deželo, umetnost, barve, živali. Samo revščina in vojne me iritirajo.
2. V Keniji sem posvojila slonjo družino.
3. Moja najljubša hrana je tuna na sto in en način.
4. Obožujem velike prstane.
5.Če bi ime zame zbrala moja mama, bi bila Eva, tako pa ga je prispevala babica.
6. Obožujem kriminalke.
7. Še vedno jokam ob vsakem romantičnem filmu.

Pofočkam pa naslednje:
6. Jano

I was tagged. I have to write seven truth about my self and tagg seven others. I didn't realize it's so hard to find seven facts about one self. Here they are:

1. Africa is my great obsession, maybe the biggest. I love the continent, art, colors, everything... Only poverty and wars irritate me!
2. I have adopted an elephant family in Kenia.
3. My favorite food is tuna in any way.
4. I love big rings.
5. If my mother would have selected a name for me, I would be named Eva, but my grandmother did...
6. I adore crime novels.
7. I always cry at romantic movies.

I tagg:
3. Sonjo
6. Jano

By for now!

Maja

petek, 05. december 2008

Poplave

Uspela sem dokončati čestitko za Cute card thursday, zunaj pa še vedno dežuje. Pšata, ki je od nas oddaljena le dobrih 30m je bila že pred eno uro tik pred tem da se razlije. Prav nič prijetna ni misel na to, da bi se ponovile poplave izpred dobrega leta. Mi smo jo v primerjavi z ostalo Slovenijo kar dobro odnesli, saj se je vdrla le cesta. Naša hiša stoji na parceli, ki je za dobrih 20 -30 cm višja od od sosednjih in kdo bi si mislil, da teh 20 cm toliko šteje. Lani smo bili kot blejski otok, sosedom je namreč zalilo kleti, avtomobile pa so vsi parkirali pri nas. Tudi nič prijetno ni videti, kako se po šolskem igrišču, ki je ponavadi tako polno otrok, gasilci vozijo s čolni. Jezi me nespametnost odgovornih oseb, ki so po mojem mnenju živeli v ideji, da se poplave pač ne bodo ponovile naslednjih 50 let in niso sčistili vodotokov. Naša Pšata je v bistvu odtočni kanal glavne struge, v kateri lahko poleti zaman iščeš sledove vode, slišiš le žabe iz osamljenih luž, danes pa je skoraj veletok. Upajmo na najboljše, to je da se bo dež umiril in da bomo bolj začeli razmišljati o varovanju okolja.

Pa lep večer in mirno noč!

Maja

torek, 02. december 2008

Red fairy


Rakle štampiljke sem si že dolgo časa ogledovala (približno kakšbno leto), zadnjič pa me je premagala skušnjava in sem na Scrapmagasinetu naročlila tri. Ko sem v živo zagledala tole, ki nosi svečko, se mi je voščilnica sama od sebe narisala v glavi.
Papir sem našla na blogu Thaliris in mi je bil takoj všeč. Obleki sem hotela dati globino, zato sem najprej eno pobarvala s suhimi barvicami in terpentinom, pa nisem bila zadovoljna z rdečo-želela sem bogato, močno rdečo, zato sem še eno pobarvala s Copic markerji. Zadovoljna z učinkom, sem na netu poiskala še voščilo, ki je oblikovano na računalnik. In to je to. 
Kot kaže se recesija pri meni kaže v dodatkih- navesim le tisto, kar se mi zdi najnujnejše! Saj ne, da deluje vedno, včasih pa je minimalizem učinkovit, še posebej če želim poudariti le podobo. Takrat se mi zdi, da mora biti vzorčast papir dovolj subtilen, da ne seka iz vočilnice ampak jo le dopolni. Prav tako se mi zdi je z dodatki. Trak že skoraj ne sme manjkati, saj da papirju mehkobo in tridimenzionalnost, ostalo pa le, če je voščilnica preveč prazna. Teorija? Maja, raje ustvarjaj!!

Pa lep večer!

Maja

nedelja, 30. november 2008

Dreaming of a white christmas


Dež je uničil včerajšnjo snežno idilo. Zakaj mora vedno dan za tem, ko zapade sneg, deževati? Narava ne pusti niti trenutka več veselja, kot je nujno potrebno. Resno nas opozarja, da uničujemo svoj planet... Pa ne bom sedaj razkladala svojih ekoloških obsesij. Z idejo, da pa letos morda BO bel božič, je nastala današnja voščilnica. Odtis sem dobila iz Sandrinega božičnega kompleta. Papir je zastonjkarski, napis pa oblikovan z računalnikom. Mi je bil papir tako všeč, da ga nisem želela uničiti s preveč dodatki. Zato je danes manj več. 

Pa lep večer!

Maja

sobota, 29. november 2008

Snowmen all around us

Za Penny Black izziv sem uspela narediti najhitrejšo in najlažjo voščilnico do sedaj. Če izvzamemo idejo, sem porabila samo 15 minut. Izziv je bil: no patterned paper, torej nič vzorčastega papirja! Kaj lažjega! Z mislijo na to snežno kroglo sem se poigravala že vse od takrat, ko sem pri Sandri videla gigantsko štampiljko snežne krogle, pa mi nikakor ni uspelo narediti lepega odtisa. Saj jo lahko izrežem sama-in sem jo. Za krog sem porabila kar selotejp, saj se mi šestila ni dalo iskati, zavojčki na stojalu so narejeni kar "na roko". Snežko je seveda Penny Black, snežinke od Pink cat studia, napis pa Studio G.   
To pa sta moja dva resnična snežkota. Jutranje veselje ob pogledu na kar nekaj snega je bilo neverjetno, tako sva že ob pol devetih zjutraj delala snežne angelčke, pa snežake... Tegale je Tej imenoval Karl, zadaj ima še mlajšega brata Rudija. Upam, da ju dež, ki sedaj pada ne bo prehitro uničil. Mi je pa uspelo narediti nekaj fotografij, ki jih bom porabila za domače voščilnice.

Maja

sreda, 26. november 2008

My blood type is coffee

DCM so sicer že v petek razpisali temo "kava", pa sem jo našla šele danes, ko sem iskala inspiracijo. Kaj boljšega: coffee je moja najljubša razvada, trenutek, ki si ga vzamem zase. Najlepše mi je poleti, ko se usedem ven in srkam vase jutro ter dobro kavico, ali pa na morju, ko jo obvezno spijem ob obali. Letos so moj zgodnji jutranji ritual pokvarili Dalmatinci-odločili so se, da je lokal pač brez zveze odpreti že ob osmih in so odpiranje premaknili na deveto uro. Pa saj poznate Dalmatince-to pomeni ob pol desetih! So mi rekli: pa koja budala bi kavu u osam u jutro? Pa ja!! Takrat še ni ljudi! Ni Čehov z napihljivimi igračami, samo trajekt Split Korčula, naš Nikica, ki pride iz ribolova in moj Jura, ki mu drži štih, kljub temu da ga v križ useka... Pa dovolj nostalgije....
Tema torej sede, barve še bolj, čestitka pade skupaj en, dve ,tri...brez kompliciranja, pa še všeč mi je.
Na meniju pa sledeče:
odtis je od mojih novih Pink Cat Studio štampiljk, ki sem si jih privoščila ta mesec. So zelo kvalitetne, lepe odtise se zlahka naredi, Kljub temu, da so iz Kanade, so prišle v 14 ih dneh! Tudi cena je ugodna!
Papir je zastonjkarski od Punkypiedesign: našla sem eno simpatično tetko iz Nemčije, ki na svojem blogu Ikeagoddess vsak dan objavlja freebie, ki jih je našla na netu!! Zakladnica, ki se jo splača lotiti le, če imaš veliko časa! Najde pa se papir za vse okuse in priložnosti. Pa tudi quickpagi za scrapbookarice.
Trak: Papermania.
Napis pa sem naredila sama na računalnik. Misel sem našla na strani Craftysaings in se ob teh kofetkarskih aksiomih prav nazabavala. Se jih splača prebrati!

Pa veliko užitkov!

Maja

ponedeljek, 24. november 2008

Brez posebnega navdiha


Tale voščilnica je nastala brez posebnega navdiha za kakšnimi ekstra detajli in jo bom v svojem rangu uvrstila med "povprečne". Vse pač ne morejo biti takšne, s katerimi smo izjemno zadovoljni. Je pa nastala po predlogi za Ismaki chlallenge. Ko jo je pokomentiral moj kritik, je rekel, da ima premalo belega roba. Pa bi se kar strinjala z njim.



Sem pa toliko bolj zadovoljna s snežkom, ki je nastal po predlogi iz knjige Crafting Christmas Gifts avtorice Tone Finnanger. Sem njena velika oboževalka, čeprav je moje znanje šivanja omejeno na zelo osnovne zadeve. Ženska šiva čuda in ko pregledaš njene knjige, ta prime, da bi šel v šivilski tečaj. Snežkovi naušniki so narejeni iz Fimo mase, šal je iz stare zaloge termovelurja, trak je recikliran iz nekega starega darila, cvetlični lonček pa se je valjal po kleti in čakal na čase, ko bo transformiran v kaj bolj posebnega. Svoje mesto bo našel na okenski polici v predsobi, kjer bo pozdravljal goste ter z napisom spodbujal naj bo zunaj res malo več snega kot lani.

Maja

nedelja, 23. november 2008


Včeraj sem se udeležila celodnevne delavnice "Veščine sprememb" Varje Kališnik (morda berete njeno kolumno v prilogi Polet). Varja je moja "sobrskalka in sonabiralka kamnov". Praktično ves dopust presediva na robu, tam, kjer se valovi dotikajo plaže, brskava po čudovitih hvarskih kamnih, njihove enkratne barve in popolne oblike kaževa druga drugi in jih mečeva vsaka v svojo škatlo. S tem, ko kopljeva za kamni hkrati kopljeva po sebi. Varja je gotovo človek, ki mi je duhovno največ dala. Njena umetnost radosti življenja je ogromna, neverjetna in vsak se trenutek se lahko od nje učim. Učim se v trenutku, ko jo gledam, kako občuduje lepoto horizonta ali pa ko po hvarskih gričih iščeva skale, ki jih bova odtovorili vsaka na svoj vrt.  Tudi včeraj je bila moja rešiteljica. Po šestih urah brskanja po sebi sem bila neskončno utrujena, a tudi neskončno lažja. S seboj sem odnesla cel kup iztočnic za razmišljanja in odkrivanja, med drugim tudi to misel:
Vsak človek zna nekaj na svetu narediti drugače od drugih in zato je pomembno, da to deli z drugimi.

Varja, tale je zate in HVALA!

Maja


petek, 21. november 2008

Kako veš, da se ti je strgalo...


Kako se počutiš, ko se zaveš, da si resnično doživel živčni zlom?.. Sem kar nekaj časa razmišljala ali naj pišem o tem ali ne, pa sem ugotovila, da moram dati to iz sebe, saj mislim, da nisem osamljena. Sem tipični produkt, ki ga je po lastni izbiri požrla sodobna družba karieristov. To, kar počnem za "preživetje" (ha, kakšna ironija, delaš za preživetje, ki te lahko spravi v grob!!), delam že šesto leto. Mesto sem prevzela drugi dan po prihodu s porodniške. Bila sem ena najmlajših na takšnem delovnem mestu,če že ne kar najmlajša, kar je poleg vsega drugega pomenilo toliko več dokazovanja, da si sposoben delo opravljati enako kvalitetno, če ne še bolj v primerjavi s kolegi, ki so bili najmanj 15 let starejši od mene. Kozoroginja v meni je trmasto vztrajala dokazati sebi in svetu, da lahko pljuvaš proti vetru...Pa ne moreš...Bila sem polna energije, idej, zavzetosti, idealizma, pa je šlo vse počasi navzdol. Približno pred kakšnim letom sem se začela zavedati, da se hodim domov samo še rehabilitirati, torej nabrati toliko energije, da grem lahko naslednji dan v službo. Smisel življenja??!! Nisem slišala opozoril okolice: izpreži, naredi nekaj zase, ne skrbi samo za druge, uničuješ se, vzemi bolniško, če si bolna... Ne, workoholizem je huda bolezen, za katero ni bolniške. V kombinaciji z značajsko lastnostjo, ki se imenuje perfekcionizem pa je smrtonosna kombinacija. In kdaj mi je "uštekalo", da sem na koncu: v sredo na koncertu Gibonija. Dolgo sem se ga veselila, povsem padla notr, potem pa sem se sredi pesmi spomnila, kaj sem v službi pozabila narediti in obstala kot vkopana. Po mojem sem kar nekaj minut stala kot vkopana sredi valujoče množice, nato pa sem se sesedla na stol brez moči. Življenje je odteklo iz mojih rok in nog, pekli so me vsi živci v vratu, mravljince pa sem čutila po celem telesu. Najbolj me je zadelo naslednje: punca, tako na koncu si, da se ne moreš več sprostiti, niti na koncertu, ki si se ga tako veselila. Nisem vedela, kaj delajo ljudje okoli mene, vse se mi je zdelo totalno brez zveze, v glavi se mi je vrtelo, težko sem dihala. Moj partner je bil tako besen name, da je kar pihal, saj je bil eden tistih, ki mi je vsak dan na vse možne načine opozarjal na to, kaj si počnem. Pa ne samo sebi, celi družini... Sosed me je nato odpeljal ven na zrak, k sreči je bilo mrzlo, da sem prišla k sebi in tresavico pripisovala hladu. ... Ja, skoraj sem se uničila. Prijateljica mi je rekla, da sem dobila novo priložnost v življenju, novo rojstvo, da lahko začnem znova. Pa bom to znala izkoristiti? Ali sploh znam živeti na drugačen način? Kako pomemben del človeka je njegova služba? Smo od kariere res odvisni (ne mislim v materialnem smislu, pač pa čustveno)? Je to del narcisoizma ali samodestruktivnosti? Je komu mar, da so pritiski prehudi? NE, če ne zmoreš pojdi, za tabo bo prišel drugi, ki to zmore. Pa sploh kdo zmore? 

sreda, 19. november 2008

Lady in red


Včeraj sem imela kljub bolezni dokaj produktiven dan. Sedaj vidim, kaj to pomeni, če je človek doma in ima za ustvarjanje na voljo nekaj ur namesto le nekaj ukradenih minut. Tale sedeča Tilda je ena mojih ljubših podob, prav tako kot njena sestrica, ki sem jo porabila za "ne pozabi Tildo". Moram pa reči, da je zadnja pošiljka iz Magnolije nekam čudne kvalitete in kar nekaj odtisov moram narediti, da so jasni in lepi. 
Pobarvala sem jo s Promarkerji, paket pa sem postarala z Vintage photo Distress inkom. Obesek sem dobila iz obsežne Sandrine zbirke. Napis sem napisla kar "na roko". Ozadje je zastonjkarsko, rjavo-bronz papir pa iz trgovine Leonardo v Kranju (Planet Tuš), kjer sem zadnjič na mojem "kičhajkingu", kot jaz temu pravim, odkrila kar nekaj super zadevic. Med drugim ta papir, ki je na voljo še v sivi in zlati barvi, pa rjave bradse, ki sem jih uporabila na sveči (na voljo tudi v rdeči in zlati), pa samolepilne perle (ena je na Herbu). Imajo tudi papirnate rože, perl srčke... Saj zadeve niso tako poceni (od 3 do 4 evre), je pa fino videti jih v eni izmed naših trgovin, ne le na netu.

Maja

torek, 18. november 2008

Herb

Na Papertakeweekly je izziv tega tedna SNEG. Ravno prav, da preizkusim novega Herba. Ob tem je prav primerna včerajšnja izjava mojega sina. Pogovarjala sva se o Obami, pa američanih in njihovi predanosti džavi, kako vedno in povsod pojejo svojo himno, pa ga vprašam, katera je že slovenska himna (obožuje jo namreč v izvedbi Zorana Predina), on pa ustreli: Jingle Bells!
Ja, v božičkovi deželi...
Da se vrnem k Herbu: odločila sem se, da po dolgem času naredim voščilnico brez okrasnega papirja. Zato sem le embosirala svetlo modrega, da je dodana tekstura, ostalo pa je znano...

nedelja, 16. november 2008

Podaj naprej


Na Sonjinem blogu sem se podpisala pod lušno igrico. Moja naloga je, da prvim trem, ki se podpišejo pod ta post pošljem doma izdelano darilce (rok naj bi bil nekje v prihodnjih mesecih ha, ha), pogoj pa je, da vsaka od teh treh, na blogu objavi sliko in tako ne prekine verige. Simpatično, kajne! Pa da vidimo, kdo se opogumi!

Maja

Preprosta eleganca

Danes se je v meni prebudila želja, da naredim voščilnico prez odtisnjene podobe. Nekaj preprosto elegantnega. Tole je rezultat. Papir je zastonjkarski, vogali narejeni s hroščkom, napis pa embosiran  s prahom krem barve. 


In ker še nisem imela dovolj, sem spremenila še v Ikei kupljeno svečo. Oblekla sem jo v rjav in zastonjkarski papir, ki sem ga zadaj zvezala s satenastim trakom. Spredaj sem jo okrasila z izsekano rožo, v katero sem prilepila bleščeč razcepek.
Skupaj pa izgledata nekako takole.

Maja

sobota, 15. november 2008

Uspešno štampiljkarsko popoldne


S Sandro sva preživeli uspešno štampiljkarsko popoldne. Odtisnili sva na stotine podobic, za katere nisva čisto prepričani, kdaj bova vse lahko porabili, ampak kaj, "k je tko fajn", se fino naklepetali in se sploh super imeli.
Voščilnica pa je že od včeraj, pa me je zvečer premagala splošna utrujenost, da tudi za računalnik nisem mogla sesti. Naredila sem jo za Lili of the valley izziv. Sicer imam rada limeta zeleno, ampak na tej voščilnici se mi vse skupaj zdi nekam bledo... Na meniju pa je:

angelček je od allthatscraps in v bistvu ni štampiljka, ampak print. V kompletu dobiš 7 angelčkov za 4 dolarje. Kar ugoden nakup, predvsem pa je fino to, da jih na mail dobiš že čez nekaj ur. Nič čakanja poštarja in razočaranja, ker paketa še ni...
papir je seveda zastonjkarski,
trak in zaponka od Papermanie
napis pa sem naredila sama.

Maja

četrtek, 13. november 2008

Iz ostankov/Leftovers



Tale delovni teden je res nor. Čas beži, ustvarjam tako nekaj vmes in vse kar ostane za mano je razmetana miza. Vse, kar sem uspela nekako stlačiti med ukradene minute je tale voščilnica iz ostankov. Ideja, ki sem jo videla v reviji Paper crafts je kot nalašč za vse tiste koščke meni ljubega papirja, ki ga nikakor ne morem vreči stran. 
Na meniju je torej naslednje:
ostanki iz kolekcije Figgy Pudding firme BasicGrey,
zvezdice narejene s hroščkom, 
trak je od Papermaie,
sneg pa postaran s Distress Ink-om in sicer mojo novo pridobljenim odtenkom Old photo.
Snežaka pa že itak poznate.

Pa lep večer! 

Maja

torek, 11. november 2008

Še eno darilce...

Pa sem uspela narediti še eno darilce. Po zgledu katharine sem transformirala to gigantsko ščipalko, ki se je že leta povaljevala po predalu, pa nisem dobro vedela, kaj bi z njo. Tako je postala "Ne pozabi Tildka".

Sicer pa sem danes želela napisati nekaj povsem drugega. Razočaranja drugič. Moja petkova objava je namreč naletela na velik odziv. Vse ste napisela tako pozitivne stvari! Hvala vsem. Jaz enostavno ne morem iz svoje kože: v večnem idealizmu in optimizmu pozabljam, da ne morem spremeniti sveta, sploh pa ne ljudi. Vsak od nas nosi s seboj goro odvečne prtljage in ko se kovček razsuje in leži vsebina razmetana naokrog, so krivi vsi drugi. V ponedeljek mi je prijateljica povedala misel, ki jo je slišala na sobotnem seminarju: če te nekdo nadira, je edino, kar se moraš vprašati: kaj mi želiš sporočiti o sebi. A kaj, ko se kričači tako redko zamislijo nad sabo!!
Včasih je težko iz misli spraviti negativizem, še posebej, če se trudiš za druge delati dobro. A kot pravi slovenski pregovor: dobrota je sirota. Mene ne bo nikoli izučilo, po drugi strani, pa niti ne želim, da me: še vedno želim delati dobro za druge, saj se ob tem večinoma sama počutim dobro. Tako kot je rekla Phoebe pri Prijateljih: vsako dobro delo je v bistvu sebično. Pa naj se stem strinjamo ali ne. Še vedno želim biti altruist, ker se meni zdi, da če nas bo več, ta svet ne bo šel k vragu...

Pa da res obstajajo še pozitivci na svetu je dokazala Sandra. Se je oglasila, če bi kaj menjali odtise. In ko sva ugotovili, da sva praktično sosedi, sva rekli, da prizaneseva poštarjem, se bova raje dobili, kakšno rekli in štampiljkali. Božiček pride letos prej... Komaj čakam!

nedelja, 09. november 2008

Ponoči, ko ne morem spati, slišim ure klepetati...

To ravno ne, naredim pa kakšno voščilnico...

Tale je za Thesecretcraftersaturday challenge, narejena po spodnji skici:


Na meniju pa naslednje:
spet en snežko iz moje obsežne zbirke snežakov, tokrat od od Whipper Snapper Design-a in sicer Santa snowman,
tisto malo, kar je pobarvano, je pobarvano s Pro markerji,
papir zastonjkarski (joj, moram si začeti zapisovati naslove, pri katerih dizajnerjih jih snemam),
trak Hobbycraft,
napis Studio g (eden od tistih ugodnih nakupov po novem letu, ko razprodajajo novoletne dizajne. Kupila sem kar nekaj napisov po 1, 5 funta, pa ne vem več v kateri spletni trgovini),
naštempljan s Papermania blazinico.

Maja

sobota, 08. november 2008

Božičnice



Danes zjutraj me je razveselilo sonce, ki je tako prijetno sijalo skozi okno moje delovne sobe! Ko pa sem prebrala še vaše komentarje na zadnjo objavo, sem kar morala dokončati tole božičnico. Ko sem včeraj gledala izziv na Fridaysketchers, pa moj blog, pa moje papirje, sem ugotovila, da rabim nekoliko barvnega odklona. Tako sem posegla po tem klasičnem božičnem papirju (v barvnem smislu), ki že tri leta v mojem predalu čaka na pravo inspiracijo. Saj je kul...a se bom raje vrnila k svoji tradicionalni rjavi in pastelom za kombinacijo. Barva, ki mi tudi letos močno sede, je "težka" rdeča. Sem med zastonjkarčki našla en super papir, ki čaka na družbo... Kdo ve, danes je sobota, morda še kaj ustvarim, saj mi ni treba Teja peljati na noben rojstni dan. Se mi zdi, da ko gredo enkrat v šolo (in jih je v razredu 24), se vikendi vrtijo le še okoli praznovanj rojstnih dni.
No, na meniju tele božičnice pa je naslednje:
snežko je Penny Black, pobarvan s Pro markerji
napis Anita's
papir American traditional design: Dear Santa,
prvič sem uporabila tudi papirnate rože, saj jih drugače raje naredim sama s štancami, se mi zdijo bolj osebne, 
swirl je Quickutz-ov in izrezan s hroščkom.

Lepo soboto,
Maja
  

petek, 07. november 2008

Pink Friday!


Razočaranja, ki jih zaradi dela z ljudmi vsak dan doživljam v službi, so vedno večja. Kar veliko energije mi vzame, da se zopet sestavim in najdem voljo in energijo, da se s tem vsak dan znova soočim. Zato mi toliko več pomenijo komentarji in spodbudne besede, ki jih najdem na svojem blogu. Zelo pomembno se mi zdi, da znamo v današnjem svetu, ki ga tako močno zaznamuje egoizem, sebičnost in gonja za denarjem, najti toliko moči in iskreno pohvaliti nekoga za malenkost, ki jo je naredil. Iskreno privoščiti nekomu, da mu je nekaj uspelo, je vedno večja redkost in znak velikega človeka. Resnično sem vesela, da sem v stiku z vami, ki st v vsesplošni noriji sposobni drobne stvari deliti z drugimi.
Tale Tilda je za vse vas in hvala!!

Disappointments I face every day at my work, because I work with people are bigger and bigger every day. It took me a lot of energy to find will and strength to fight this every day. That is why I'm so grateful to find nice words under comments on my blog. I think it is so important that in todays world, so heavily marked by egoism and selfishness, we all can find strength to sincerely praise someone for a small did he or she has done. To be honestly glad for somebody else, who has achieved something nice is rare and a sign of a great Man.
I'm so glad to be in touch for all of you who are in this mad world still capable of sharing with others.
Thank you! This Tilda is for all of you!

Maja   


sreda, 05. november 2008

Nova Tilda

Ko sem naročala nove Magnolijine štampiljke, mi je bila tale Tildka močno všeč. V resnici sem malo razočarana, saj je slika kar velika in je tako z njo težko ustvariti zanimive postavitve, predvsem če ti je všeč ustvarjanje plasti. Tale podobica na moji voščilnici meri kar 11,7x8cm! Ko sem jo začela barvati, sem imela v mislih enega od tedenskih izzivov, ki pa mi ga nikakor ni uspelo sestaviti. Pa sem sestavila po svoje. Ker se mi všeč barve, sem se odločila, da jo vseeno pošljem na izziv Ourcreativecorner-ja, ki je ta teden razpisla le temo: barvanje!!
Moja Tildka je pobarvana s suhimi barvicami in terpentinom. Papir je zastonjkarski iz naslova Shabby Princes.

Maja

Darilo za prijateljico


Nezadržno se bliža čas obdarovanj. Vsako leto sprejmem sklep, da bom večino daril naredila sama... No, če že ne darila, pa vsaj obešanke za na darila... No, če že ne obešank, pa vsaj napise... Saj veste, kako to gre... In potem zadnjo noč besno zavijam, kreiram vsaj malo posebne napise imen... V revijah pa samo zavistno gledam vsa tista stilsko dodelana darila z ujemajočimi se voščilnicami in obešankami (tagsi). Da ne bo letos ostalo samo pri zavisti, sem eno darilce ŽE!!!!! uspela narediti. Bonboni bodo najbrž do takrat izginili in jih bodo morali nadomestiti novi, pa vseeno - darilce je tu. Na meniju pa naslednje:

steklen kozarec iz Ikee (juhu, jutri Ikea odpira vrata v Celovcu, kar pomeni, da bo nam iz osrednjega dela države mnogo bližje, kot ista v Gradcu. Najbrž še ne veste, ampak sem popolna Ikea obsedenka).
papir je Doodlebug creations,
rože sem naredila z EK Success izsekovalniki, pikice narisala z belim gel pisalom, na sredino pa kanila kapljico liquid pearls,
trak ponovno iz angleške zaloge,
napis na obešanki pa sem naredila z računalnikom.

Maja

nedelja, 02. november 2008

No challenge today...

Sonce, končno! Sem že mislila, da me bo sivina dotolkla. Ne maram sivine, dežja in težkih oblakov. Sonce me napolni z energijo, optimizmom in delovno vnemo. Saj že dolgo vem, da bi morala živeti kje drugje, pa kaj ko vsega pač ne moremo... Morda pa vseeno, nekoč, nekje... 
Saj sanjati je dovoljeno!
 Kot je rekel B. Shaw: till you have a wish, you have a reason for living, satisfaction is death!

Sivini navkljub sem včeraj ustvarjala - ali pa obratno, zaradi ustvarjanja, sem preživela sivino, tako primerno prvonovembersko! Inspiracijo za tegale snežaka sem že pred časom dobila od Deb. Idejo sem le malo spremenila. Na meniju je:
Magnolijin snežak, pobarvan s suhimi barvicami in terpentinom,
papir Figgy pudding od firme Basic grey,
voščilo iz zbirke "Sentiments" od firme Rubber Stampede,
"držalke" so izrezane s Sizzixovo matrico za hroščka,
trakec pa prav običajen iz Levčka v BTC-ju.
Snežko pa je iz moje OBSEŽNE zbirke božičnega kiča.


Ker so bile vošlčilnice v bistvu prav enostavne za izdelovanje, predvsem pa ne preveč zamudne, sem se odločila, da jih naredim za darilo. Še v identično škatlico jih zapakiram, pa bo...


Tale pižamasta pikica pa me je začarala v trgovini Unikhobby. Njena avtorica je Tove Svartkjoennli in ima meni zelo všečne motive. Sploh me vse skandinavsko zelo privlači, predvsem zaradi njihove naravnosti in zvestobe tradiciji, kar se v sedanjem času vse preveč izgublja. Rada imam njihovo skoraj monokromatsko barvno skalo, lesene hišice in preprosto belo pohištvo. Rdeči dodatki ustvarijo toplino in domačnost. 
Pikico sem pobarvala s Pro markerji, jo nalepila na zastonjkarski papir in ji dodala napis, prav tako najden med zakladi na Digiscrapdepotu. Gumbke sem že pred časom naredila iz Fimo mase, trak pa je Maya road. 

Maja

sobota, 01. november 2008

Agnes s piškotki





Današnja sobota je kar nekam depresivna; zunaj sivina, dež ne neha, Teja ni doma, brisanje prahu me ne mika, perilo bo počakalo... Kaj bi drugega-voščilnice! Izziv je sicer včerajšnji iz bloga Fridaysketchers. Izzval me je trikotnik v postavitvi, ki je popoln odklon od mojih sicer zelo simetričnih postavitev. Na meniju pa so naslednje zadevščine:

Agnes s piškotki je od firme Pyssel Passion, pobarvana s Pro markerji,
papirčki zastonjkarski iz digiscrapdepota (kaj drugega!!),
trak iz trgovine Unikhobby (od tam je doma tudi Agnes).
Rože so narejene z izsekovalnikom in okrašene z belim gel pisalom in razcepkom.  


Maja

Noč čarovnic





Zame najlepša slika mojega malega čarovnika! Pa še naše buče! Da se vidi, kam je šel čas za ustvarjanje...

Maja

torek, 28. oktober 2008

Pravljični Edvin





Ta leteči pravljični Edvin (ena slika je skenirana, druga fotografirana. Povejte mi, prosim, katera se vam zdi boljša) je v moji zbirki že skoraj eno leto, pa sem ga danes prvič uporabila. Zdel se mi je kot nalašč za izziv, ki ga je ponujal Papertakeweekly. Pobarvan je s suhimi barvicami in terpentinom, papir je ponovno zastonjkarski, trak iz moje angleške zbirke, voščilo pa od Hero Arts-a. Ugotovila sem, da so me zastonjkarski downloadi popolnoma zasvojili in da absolutno preveč časa porabim pri sprehajanju in raziskovanju strani digitalnih dizajnerjev. Že čutim, v katere vode me vleče. V glavi imam že svoj "kit" - barvno kombinacijo, vzorce, vse, samo še svojega računalniškega mojstra moram "nažicati" za nekaj ur uvajanja.  
Včeraj sem uspela narediti voščilo v obliki vstopnice. Za downloadanje ga objavim jutri, ker je šel računalniški mojster na bowling, naredila sem tudi že voščilnico, s katero pa nisem najbolj zadovoljna. Težko je ustvariti nekaj res dobrega, če le to tlačiš nekam med gospodinjska dela, kino s Timotejem in ostale obveznosti. Res da sem na dopustu, ampak visokoleteči načrti o obširnejšem ustvarjanju letijo nekam tja, kot tale moj Edvin...

Maja