nedelja, 29. januar 2012

Pozabljena Afrika


S polnim nosem in obkrožena z robci sedim za računalnikom in se trudim iz te prehlajene glave spraviti nekaj besed, ki bi spremljale zapestnico, ki sem jo naredila že prejšnji teden, a ne gre in ne gre. Pa sem ravno v ponedeljek razmišljala, da mi bo morda letos uspelo zimo preživeti brez nadležnega prehlada... Kot kaže, sem si ga s pretiranim zadovoljstvom prav priklicala. Sedaj pa imam: godbo na pihala in solzavi film, vse v enem.

Nekako sem bila presenečena nad sabo, da sem v zadnjem času spet zaplavala v nakit in uspela v enem tednu spraviti skupaj kar nekaj kosov. Sicer brez pravega načrta in ideje v glavi, kar mi sicer ni podobno, pa kljub temu. Ponavadi se k nakitu spravim tako, da imam v glavi popolno vizijo, kaj želim ustvariti. Le redko kar nekaj packam z mislijo, da bo že kaj uspelo. Pri tej zapestnici je bilo drugače. Pri Eugeni Topini me je navdušila že lani, a sem tako padla v miniature, da sem jo pustila v zadnjem možganskem predalčku. Vsake toliko sem se spomnila nanjo in si obljubila, da enkrat jo bom pa res naredila... Enkrat pa res... Enkrat... In v nedeljo sem se odločila: DANES. Kar malce sem se namučila z njo, saj ni hotela izgledati tako, kot sem si zamislila, a to so le moji odtenki zahtevnosti...

Imejte se radi in naj vas danes ne odnese.

Maja

ponedeljek, 16. januar 2012

Ekologija


Inspired by Helen Breil



Naš Modri planet mi veliko pomeni in zdi se mi, da je ekologija in ekološko obnašanje nekaj najmanjšega, kar lahko vsak posameznik prispeva k ohranitvi čudovite narave. Eko vidikov je kar nekaj in prvi je zagotovo ločeno zbiranje odpadkov. Seveda tudi MI, v naši družini, pridno in vestno ločujemo odpadke. Moja dva fanta sta izumila čisto nov in gotovo najbolj zanesljiv način ločevanja odpadkov... No, ta popolnoma nova, unikatna in predvsem brezhibna metoda se imenuje "Maja Bo". Vsa njena skrivnost in učinkovitost se skriva v puščanju odpadkov na kuhinjskem pultu! K metodi "Maja Bo" sodi torej: ločevanje, vpitje, razburjanje, sklanjanje nad košem z "naj bi bila vsebina črne kante" in pobiranjem iz njega bananinih, pomarančnih in podobnih olupkov in ob tem konkretna ponazoritev z zelo jasno in glasno razlago "B-I-O ODPADKI!!!" Drugič: "TUDI OVITEK OD ČOKOLADE JE P-A-P-I-R!!!" ipd...



Metoda deluje še na drugih področjih in je pravzaprav nekako univerzalna. Zelo učinkovito se obnese pri sortiranju čudno zelenih vsebin hladilnika, brisanju kuhinjskega pulta, mize, pomivanju WCjev, tuš kabin in podobnih nebodigatreba. "Maja Bo" učinkovito deluje pri odnašanju perila v zgornje nadstropje (kajti če koš s perilom nastavite na stopnice obstaja velika nevarnost domačih poškodb, ko nekateri tako vneto stopajo čezenj). "Maja Bo" tudi edina z gotovostjo pove, kje v hiši se nahajajo najrazličnejši predmeti, ki imajo sicer določeno stalno in pripadajoče mesto, a jih nekdo (najbrž gosti) vztrajno premikajo. Le ti predmeti tudi čudežno spreminjajo podobe, tako da jih ni mogoče opaziti niti takrat, ko stojimo tik pred njimi in bolščimo vanje. Takrat je edino sredstvo proti glasnemu "NE NAJDEM" tako opevana metoda "Maja Bo", ki spet prikaže vsestransko namembnost!



Saj bi vam jo prišli demonstrirat, a imamo trenutno že z lastnimi odpadki (in ostalimi opravili) preveč dela!


PS

Pri nas se je slogan Ljubljanske Snage "Zmajček svetuje, pametno ločuje" pod J. pokroviteljstvom spremenil v "Majček svetuje, pametno ločuje"

Imejte se radi, pa Zemljo tudi!



Maja

nedelja, 15. januar 2012

Popolna sobota

Za ustvarjanje nimam prave volje. Me pa toliko bolj vleče ven... Ko pleme doma zaseda, kam na izlet, je morje vedno v ožjem izboru. Mali je vsem dal jasno vedeti, da ko bo star osemnajst let, se bo preselil v Izolo... Veliki ne bi imel nič proti, če bi nekje na obali imel malo gostilno in v njej izživljal svoje kuharske inspiracije... Kot gospa oštirjeva se sicer ne bi dobro znašla, a če mi nekje na vrtu naklonita čumnato, v kateri bi lahko packala, se na obalo ne bi bilo težko navaditi... A če sanj ne moremo živeti takoj, jih z izleti lahko vsaj dihamo. Tako so včeraj nekateri preizkušali, če kamni letijo do Italije....


Drugi smo med kamenjem iskali podobe...


In v objektiv lovili sence...


Nekateri so januar zamenjali za marec in med zelenjem iskali ljubezen...


Spet drugi obupovali nad makro fotografijo...


Narcise so nas prepričale, da je življenje na obali res lepše...

In da ni daleč dan, ko se vrnemo spet...

Imejte se radi!

Maja




torek, 10. januar 2012

40 - why not?

Z več kot tedensko zamudo, pa vseeno...

Bilo bi zelo lepo, če...

... bi bili moji dnevi daljši...
... in jutra ne tako zgodnja...
... moji domišljiji ne bi zmanjkalo štrene...
... in bi moje prste vodile nevidne niti...
... če čokolada ne bi bila tako pregrešno dobra...
... in se ne bi takoj prilepila na nezaželena mesta...
... bi bilo življenje včasih enostavnejše...
... in bi dejansko obstajali odgovori na večne zakaje...
... če moje sanje ne bi nikoli umrle.....
... pa čeprav bi le za hipec zaprla oči...
... če bi dokončno dojela, da je le nebo meja...
... in se ne bi izgubljala v slepih ulicah...

Hvala vsem tistim, ki ste tako vztrajno obiskovali mojo stran v pričakovanju, da bom vseeno obesila kaj novega...
Hvala vsem, ki ste še vedno del tega sveta...
Hvala vsem, ki razumete, da je včasih življenje avtocesta:)

Imejte se radi!

Maja