ogrlica
prstan
Če je človek zgolj amaterski fotograf in bi rad fotografiral svoje izdelke, ki pa na fotografiji izpadejo mnogo slabše kot v resnici, je to problem. Vsaj zame. Danes sem fotografirala vsaj eno uro. Moram si narediti škatlo, ki jo bom lahko osvetlila z vseh strani, da ne bo odbleskov. Ti so vedno problem, sploh pa pri predmetih, ki imajo lesk. Sama bleščava. No in tu je kao "najboljši rezultat". J. je komentiral, da jaz itak nikoli nisem z ničemer zadovoljna. Kaj hočemo, tudi taki moramo bit. Nas to sili naprej, da raziskujemo, poskušamo...
Zdaj pa še o tem, zakaj fimo imenujem poli ali pa PC. Iz dveh razlogov: ker poleg Fima uporabljam še Kato clay, predvsem za osnove prstanov, saj je mnogo trdnejši in čvrstejši, je pa za preparacijo in obdelavo bolj zahteven (je še trši od fimo classic). Še ena njegova dobra stran je, da se na njem skoraj ne poznajo prstni odtisi. Premo Sculpey pa ima čudovite pearl odtenke, ki se med sabo tudi zelo lepo mešajo. Do dugega sklepa pa smo prišle z Majdo in Kristino. Če hočeš svoje stvari spraviti v promet, se zgodi, da te ljudje sprašujejo iz česa je to narejeno. Ko rečeš iz Fima, je njihov odgovor naslednji: "A iz Fima, to pa tud moja ta mala v vrtcu dela!" In še prej navdušeni, zdaj odkorakajo stran, ti pa dobiš podaljšan obraz!! Ja, njena ta mala!! A ve, kolk truda je v tem...njena ta mala...ji bom jest že pokazala...njeno ta malo... Če pa stvar malce zaviješ in rečeš, da je iz polymer claya, pa si redko kdo upa priznati, da ne ve, kaj to sploh je (tipičen produkt slovenskega izobraževalnega sistema). Kot pravi Louise Fischer Cozzijeva:"People like mistery!"
Pa lepo soboto,
Maja
