ponedeljek, 31. avgust 2009

Različni izrazi ene same misli

Poletje se poslavlja. Nikoli ne žalujem, ko se jesen prevesi v zimo, zima v pomlad, pomlad v poletje. Odhod poletja pa me vedno navda z žalostjo. Težko se ločim od dolgih dni, bleščave svetlobe, toplote. Bosih nog in svobode, ki jo nudi poletje. Poleti lažje diham. Kamorkoli pogledam je inspiracija. Kamorkoli pogledam, je polno življenja. Tudi če zaprem oči, ga slišim. Slišim plahutanje vran, ki v jati letijo čez vrt. Slišim čaplje, ki so prišle po svojo večerjo. In žabe, ki jim je uspelo uiti. Tudi, ko vdihnem, ga čutim. Vonj pokošene trave, praproti v gozdu, poletnih večerov.
Sivine mesecev, ki so pred nami, ne maram. Edini žarek upanja so sončni jesenski dnevi, ko javor zažari v vsej paleti svojih baru, pa buče z optimistično oranžnostjo. Morda pečen kostanj in listje pod nogami. Pa vseeno. Poletje je zmagovalec. Brez konkurence.
"There is a bittersweet time at summer's end. A long strand of pearly days that we never wish to let go!"

Uspešen začetek šole vsem: tistim v klopeh in tistim, ki se z njimi trudite. Naj šolsko leto ne bo preveč dolgo, predvsem pa ne preveč naporno!

Maja 

nedelja, 30. avgust 2009

Michelle

Deževno soboto se da narediti tudi zelo zabavno in pestro. Majda je že pred časom dala idejo, da bi si me lahko ogledale sejem Creativ Salzburg. Zakaj pa ne? Salzburg je blizu, lep ob vsakem letnem času. Pa smo šle. Majda, Kristina, Darja in mm. Na 26. 600 m2 smo se naužile prezgodnjega božičnega vzdušja, vzdihovale nad lepimi izdelki in zaključile, da še dobro, da navadni smrtnik ne more praktično nič kupiti, sicer ne bi mogle domov z vso kramo, ki nam je bila všeč.
V zadnji dvorani je prišel na vrsto nakit. Tu so domovali večinoma indijci in kitajci, pri njih pa lahko kupiš praktično vse, tudi če nimaš firme in Vat številke. Pa smo nabavljale. Z menoj domov je šla moja nova pupa, ki sem jo poimenovala Michelle ali kar Miška po domače. Že dolgo sem jo ogledovala po netu, pa so bile predrage, zaradi velikosti je bila poštnina neznanska. Tu pa le 30 evrov. Tudi raznobarvna buna ni bila draga, pri kitajcih pa "multi strand" chokerji je po 30 centov. Kdo bi se lahko uprl?
Zaključile smo, da pridemo drugo leto z registrirano firmo in Vat številko:))

Maja


četrtek, 27. avgust 2009

Želvice za Varjo



O Varji, moji hvarski sobrskalki kamnov sem že pisala. Danes sva bila povabljena na otvoritev novih prostorov, ki jih je čarobno uredila za svoje delavnice. V dokaj pusti, stari montažni hiši iz leta 70 in še nekaj, se ti na koncu socialističnega hodnika odpre svet barv, indijske glasbe, soja sveč. Zrak diši po kadilu in futoni oblazinjeni z množico pisanih blazin vabijo, da se zlekneš, vdihneš in preprosto uživaš. Stena za tabo gori v ognjenih barvah, njena desna soseda je zelena, prepredena z zlatimi vijugami. Na levi je rjava zavesa, ki jo je varja pošila z drobnimi beščečimi kamni, za njo je garderoba. Na tleh so oranžne in rdeče lučke, ki s svojo svetlobo pričarajo domačnost in toplino. Ko enkrat ležiš, ne moreš več vstati. Niti si ne želiš. Prostor diha sprostitev in notranji mir, ki ga Varja napolni s svojo svežino in vedno nasmejano osebnostjo. 

Varja: naj ti še naprej uspeva, saj si TI to zaslužiš!

A-ja: saj ste razbrali, za koga so želvice!

Maja

torek, 25. avgust 2009

"Vojna idej, kam naj grem naprej..."

"Vojna idej, kam naj grem naprej? V malo skrito vas, v bolj umirjen čas..." Saj poznate to od Siddharte? Se mi zdi, da že sto let nisem nič objavila, sto let brskala po netu... Res me ima, da bi pobegnila v kakšno malo, skrito vas na kakšnem otočku v Baltiku. V svetilnik mogoče... Daleč stran od vseh motečih dejavnikov. Da v življenje spravim množico idej, projektov. Včasih gre res za vojno idej. Rad bi naredil vse, časa pa je le za nekaj malega, preprostega. 
Prejšnji teden sem si živčno napetost in ponovno popolno iztirjenost blažila z nizanjem teh drobnih perlic. Nanizala sem jih dobrih osem metrov, zato veste, da sem bila res daleč stran. Zgornja ogrlica ni ravno to, kar sem hotela, imam pa nanizanih perlic še na zalogo, a čakajo bolj umirjen čas... Majda in Kritina sta predlagali, da glede na to, da je živčnost skoraj moje drugo ime, naj perlice nizam za prodajo tistim, ki se jim tega ne da početi:)) No, ja, tudi jaz raje počnem kaj drugega, ampak hvala, da sta me ponovno dvignili. S svojimi idejami, humorjem in načrti za prihodnost! Hvala, ker sta!!

Ostalim pa se iz srca oproščam, ker sem v zadnjem času bolj slab "komentator" ampak še miška se mi je popolnoma spraznila, tako sem jo zanemarjala!!

V upanju na malo skrito vas in bolj umirjen čas vsem lep pozdrav!

Maja

petek, 14. avgust 2009

Asian Fusion




Predvčerajšnjim me je nekaj popadlo in azijsko obarvani obeski so leteli izpod mojih prstov. Kljub temu, da je za poli absolutno prevroče in da je ravne robove skoraj nemogoče stakniti skupaj, se nisem dala. Kot da bi se Azija naselila vame in gnala moje roke in možgane. Ideje so nastajale kar sproti in še nekaj jih je ostalo neutelešenih.
Danes je moj zadnji dan dopusta. Ne morem verjeti, kako hitro je šlo. Kljub temu, da smo se zadnje dva tedna samo potepali in nas je bila cela Slovenija polna, sem uspela kar veliko ustvariti. To je znak, da je moj um sproščen in spočit, da v njem ni balasta, ki bi oviral nastajanje idej in zaviral roke, da bi ustvarjale. Kljub mnogim sklepom, da se letos ne bom pustila tako spraviti ob živce, bom pogrešala ta čas. Pogrešala bom jutra brez naglice, kavico na terasi in svobodo, da se za ustavrjalno mizo usedem, kadar želim. 
Adijo počitnice, lepo je bilo...

Maja

četrtek, 06. avgust 2009

Hakuna matata



Sedaj, ko je doma Tej, so se stvari postavile na svoje mesto. Ideje kar dežujejo, časa primanjkuje, skratka vse je tako kot mora biti:) Hakuna matata.
Prejšnji teden sem se odločila, da korenito spremenim organizacijo svojega studia. J. mi je sestavil novo omaro, ki je zapolnila še edini prosti kotiček. V Ikei sem kupila nove posode, posodice, škatle. Pod vtisom lepo organiziranih ateljejev žensk v reviji Where women create, sem se lotila pospravljanja. V studio sem želela vnesti malo več duše, reda in organiziranosti.

Ta teden me je ideja minila. Nikoli se ne bom poboljšala. Moja miza je spet en velik mess.

Maja
(from the mess of my heart)

nedelja, 02. avgust 2009

Pomoč sočloveku



Po 14ih dneh moje uho ni nič bolje.  Včeraj je bil pritisk v ušesu tako močen, da sem mislila, da mi bo razneslo glavo. Po dveh dozah Amoksiklava in eni dozi Sumameda nimam več zaupanja v uradno medicino. Ležala sem na kavču in razmišljala, kaj naj naredim. Potem sem se spomnila na mamino prijateljico, ki se ukvarja z alternativo. Bilo je že po deveti uri, pa sem se vseeno odločila, da jo pokličem. Kljub temu, da je bila že v pižami, se je odločila, da mi prinese zdravilo. Danes sem MNOGO bolje!
In zakaj pišem vse to? Zato, ker sem ostala brez besed, da še vedno obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagati kljub temu, "da so že v pižami", ki jih ne zanima materialni dobiček oz. kaj bodo iz tega pridobili. Samo gola pomoč sočloveku, pa naj bo to panična ženska z ušesobolom. Kako naj se jim sploh zahvalimo? Kako naj jim dobroto povrnemo?
Samo tako, da jo sami damo naprej.

Lepo nedeljo!

Maja