četrtek, 30. september 2010

Dokolenko



Vonji, ki jih imam rada:
... po cimetu, ker me spominja na Božič...
... po Tresorju, ker me spominja na mamo...
... po sivki, ker me spominja na Hvar...
... po sveže pečenem kruhu, ker vem, da je J. zgodaj vstal...
... po pečenem kostanju, ker ga imam rada...
... po sveže pokošeni travi, ker me spominja na poletje...
... po gozdu, ker me spominja na otroštvo...
... po limeti in vaniliji, ker sem to preprosto jaz...
... po soncu, zraku in svobodi, ker tako diši moj Tej...

Imejte se radi

Maja

PS
Dokolenko diši po trudu, ker je to moj prvi poskus, da bi sešila darilo za Tejevo sošolko...

petek, 24. september 2010

Ko v tvoj dan posije sonce

Zadnjič sem med brskanjem po netu naletela na nov blog blackbird-bags. Med branjem zasledim naslov Giveaway bags. Uau, torbice, si mislim. Preberem: tri torbice podarim po ključu kdor prej pride, prej melje. Pogledam komentarje in ugotovim, da se je podpisala le ena torbic željna bralka. Saj ne morem verjeti, je to moj srečni dan? Hitro se podpišem, najprej sicer pod rdečo, pa je že šla, nato pa pod rumeno. Rumene še nimam. Se grebem, saj vem, ampak to opravičujem z dejstvom, da sem pod najlepših 10+ navedla, da sem mahnjena na torbice. Mi je pol oproščenega? Torbica je danes že našla pot do mene in takole natovorjena čaka na jutrišnji seminar, ki se ga udeležujem sicer pod službenim okriljem, naslov pa piha meni na dušo Double Doodle Play (poročam):
Kristina, hvala!

Naj povem, da me je v tem mesecu poštar nenadejano razveselil z dvema torbicama. Drugo sem prejela od Andreje. Res sem rojena pod srečno zvezdo!


Imejte se radi!

Maja

sreda, 22. september 2010

Flusi Štumfožer

Ali imate tudi pri vas doma Flusija Štumfožera? To je tista pošast, ki prebiva v vašem pralnem stroju in se je specializirala za "žretje" nogavic. Levih, včasih desnih, a nikoli obeh. Drugače si izginevanja ne znam pojasniti. V filtru jih ni, kakšne črne luknje, kamor bi štumfi izginevali v mojem pralnem stroju tudi ni, prav tako ni bil zabeležen Boschevski primer Bermudskega trikotnika. Torej je lahko samo Flusi! Njegov tek je neznanski, kajti v približno enem letu se je napokal za celo vrečo nogavic. Tako osameli in trdosrčno ločeni pari sedaj obupano čakajo svoje življenjske (pardon, nožne) sopotnike. Božiček je moški strani prinesel nogavice z dnevnimi oznakami (morda je mislil name in mi želel olajšati mukotrpno nedeljsko opravilo zlaganja nogavic iz sušilca. Hvala Božiček!) Flusi se je tako polastil odraslega in otroškega torka (le kaj ima proti njem), odrasle srede in otroškega petka ter nedelje. Dobro mu teknejo tudi risani junaki, saj pogrešamo kar nekaj junakov iz Toy story, Mojstra Mihata in Tomažka. Tudi slogan I feel Slovenija mu je šel v slast. Zadnjič pa si je zaželel prav poseben desert in pojedel celo žensko nogavico, takšno lepo črno, s pisanimi rožicami. Močno pogrešamo!
Če torej Flusija nimate, pa bi ga radi imeli je tu oglas:
Prijaznim ljudem podarimo v trajno last Flusija, nenavaden primerek sicer razširjene vrste štumfožerisa pralnostrojarisa. Če bi radi preučevali njegov vzorec vedenja ali pa samo uživali v njegovi družbi, se prosim oglasite že precej obupani lastnici na na tej strani objavljeni elektronski naslov!

HVALA

Vendar pa naša družinska saga z nogavicami še ni končana. Doma sem že večkrat oznanila, da "čuftov" ne bom prala. Morda poznate tiste primerke nogavic, ki se jih v napol komi sicer potegne z noge, vendar ne potrudi obrniti ali vsaj raztegniti. Tako nastanejo čufti (v prevodu sprimki). Ker prepotenih in umazanih sprimkov ali čuftov ne želim obračati in raztegovati, jih seveda vržem v stroj, iz stroja direktno v sušilec, iz sušilca pa... Ker voluntersko delo pri zlaganju nogavic iz sušilca pri nas nima kandidatov in je kot kazen bolj osovraženo kot delo na Golem otoku, neprostovoljno volunterstvo seveda pade name. Ko uspem posortirati 1. ujemajoče se pare, 2. približno ujemajoče se pare (črna je črna, pa kdo bo še gledal, kako širok je patent) in 3. Flusijev davek, v bobnu ostanejo le še čufti. Globoko vdihnem in jih obrnem ter raztegnem, takrat pa se mi ponavadi po kopalnici razsuje celotno bogastvo slovenskih gozdov!!! A teh pa Flusi ni mogel požreti??!!

Imejte se radi, s Flusijem ali brez!

PS
Slika je zgolj naključna. Očividcev namreč še nimamo, zato tudi fotorobot še ne more na delo.

Maja

ponedeljek, 20. september 2010

Grungeboard še vedno


Želim si...
... da bi znala pisati knjige kot ta veliki...
... da bi v našem domu vsak dan dišalo po svežem pecivu...
... da bi znala zadržati ljudi v svojem življenju...
... da me ne bi tako bolela glava...
... da bi mi pristajali rdeči čevlji z zelo visoko peto...
... da si v njih ne bi zlomila noge in bi bila moja hoja podobna hoji graciozne mačke...
... male probleme in velike rešitve zanje...
... da bi znala ujeti trenutke... v srce in objektiv fotoaparata...
... da bi manjkrat obupala...
...da bi znala v življenje spraviti vse velike ideje...
... da bi bil moj korak bolj lahkoten in glava bolj prazna...
... tisti košček miru, po katerem hrepim že celo življenje...

Imejte se radi!

Maja

nedelja, 12. september 2010

Po sivki diši

Andreja in Helena sta me pocukali za rokav, da napišem deset stvari, ki jih imam najrajši. O tem sem že velikokrat pisala in najprej sem mislila, da se igrice ne bom šla, da se ne bi preveč ponavljala, saj se moj spisek najljubših deset ni spremenil. Pa vseeno ni lepo, da se ne odzoveš na vabila, kajne? Odločila sem se, da pustim najboljšo deseterico na mestih, ki jim pripadajo in pišem o ostalih stvareh, brez katerih si življenja prav tako ne bi znala predstavljati. Morda jih ne bo ravno deset, zaležejo pa za več... Torej:

1+x
Morje. Morje pozimi. Morje poleti. Morje z morja. Morje s kompnega. Morje v soncu. Morje v nevihti. Morje v jutranji zori. Morje, ko se vanj ujame luna. Morje v modrini in morje v sivini.

2+x
Jutranjo kavo. Kavo v tišini, ko lahko dam noge na stol in me nihče ne gleda grdo. Jutranjo kavo, ob kateri gledam jasno nebo nad sabo in s toplo skodelico v rokah srkam vase vonj in okus. Jutranjo kavo pod najljubšim rožičevcem na Hvaru, ko v ozadju tiho prepeva Oliver in ko je pred mano le morje.

3+x
...Pa svojo "I feel tiggerific" skodelico za kavo, brez katere ta gotovo ne bi bila tako omamna...

4+x
Prijatelje. Hvala, ker ste z mano takrat, ko sem dobre volje ali takrat, ko bentim in stresam na vas svoje frustracije.

5+x
Knjige. Tanke, debele, stare, nove. Kriminalke, romane, ustvarjalne priročnike, kuharice... Ni lepšega, kot da me že prvi stavek potegne daleč stran, tja, kamor moja noga sicer ne bi stopila, tja, kamor moja domišljija ne bi nikoli zašla.

6+x
Limete. Njihovo barvo. Pa vonj in okus. Limetino pito poleti in pozimi. Limetin sorbet poleti in čaj z limeto in vanilijo pozimi.

7+x
Pečen kostanj. No, vsaj nekaj, kar imam rada od jeseni... No, pa barve so v jeseni tudi lepe.

8+x
Tržnice. Njihovo življenje in barvitost. Pa vonjave in preprostost.

9+x
V spomine ujete trenutke.

10+x
Po žensko: torbice. Male in velike. Pisane in enobarvne. Praktične in tiste malo manj praktične, ki pa zgledajo tako fenomenalno, da se jim je težko upreti.

No, pa se jih je veeno našlo deset. Po sebi pa naj malo pobrskajo še naslednje ustvarjalke (če še niso):

Darja iz Moje pravljice
Majda iz Fimolandije
Damjana iz Loddeline
Mariki iz Želim, voščim, pošiljam

Imejte se radi!

Maja

torek, 07. september 2010

Grungeboard/jeans



Mislim, da se letos nisem dovolj nagledala makovih polj. Ali uživala v zgodnjih poletnih jutrih. Premalokrat je bilo nad mano jasno nebo. Ali pa pod mojimi bosimi nogami jutranja rosa.
Toplota se mi je premalo zarila pod kožo. Ali pa je nisem znala prav ujeti. Premalokrat so se zgodnji jutranji žarki poigravali na oknu in zarisali pravljico na steno pred mano. Ali pa jih preprosto nisem znala videti.
Iskala sem sončnice na poljih okrog nas, ni jih bilo. Ali pa sem preveč gledala vase.
Premalokrat so trave sveže dišale. Ali pa zgolj nisem znala dovolj globoko vdihniti.
Jesen me je spet prehitela... Kot me vedno prehiti... Kot mi sivina izrine preljubo modrino. Nikoli mi ni dovolj. Poletja. Toplote. Sonca. Svetlobe. In spet. Poletja. Toplote. Sonca. Svetlobe.

Le nebo je mnogo žarelo. Kot da bi se mi hotelo odkupiti za vse tiste "premalo"...



Imejte se radi!

Maja