Se vam kdaj zdi, da ne gre in ne gre...Se kdaj ure in ure sprašujete o smislu, o ciljih...
Si kdaj zaželite namesto proti cilju odpeljati kar nekam tja... proti horizontu...
Se kdaj zgubite v mislih in se šele čez nekaj trenutkov zaveste sveta okoli sebe...
Vas kdaj glasba pripravi do joka... pa naslednjič sploh ne veste, zakaj...
Vas kdaj kakšna beseda tako začara, da jo ponavljate znova in znova...
Se kdaj sprašujete ali so naklučja ali pa je vse skupaj del vesoljnega načrta...
Ali kdaj ne razumete sveta okoli sebe... še najmanj pa sebe...
Se kdaj sprašujete, koliko bi bili stari, če ne bi vedeli, koliko let imate v resnici...
Se vam kdaj zdi, da ne živite svojega življenja.. ampak plavate nad njim in zgolj opazujete dogajanje...
Se vam kdaj zazdi, da so stene, ki ste jih zgradili okoli sebe zaradi varnosti v resnici vaša kletka...
Potem morda razumete, kaj govorim...
Maja
Dodala bom samo en velik DA, ki se nanaša na vse odgovore. Mislim da neprestano plavam nekju tu od enega do drugega tvojega vprašanja. Pa to ne pomeni, da je to nujno slabo seveda. Mi je pa všeč ta Simply a boy, sploh ti njegovi izrazi na obrazu, ki povedo vse.
OdgovoriIzbrišiJa.. pridejo in grejo čudni dnevi, ko bi lahko prikimala na enega ali več vprašanj. Se mi pa zdi, da se z leti vedno bolj poznam, se vedno bolj vztrajno postavljam zase in zato bolj poredko prihajajo.
OdgovoriIzbrišiPostavite je pa luštna, z res dobrim izborom fotografij.
Veliko JAjev je bilo, toda tako je in samo upamo lahko na boljši jutri :-))
OdgovoriIzbrišiNa večino odgovorov (če ne vse) lahko odgovorim z "da".
OdgovoriIzbrišiKrasno postavitev si spet izdelala.
Ja, Majavem o čem govoriš. Zelo dobro vem. Poglej slike na tem novem scrapu in boš vedela kaj je v tvojem življenju resničnega, stabilnega, čudovitega, enkratnega. Nekateri tudi to še čakamo.
OdgovoriIzbrišiSe fuuuul strinjam z Tanjo!!! Nekateri tudi čakamo in ne vemo, če bomo sploh dobili vse tisto, kar imaš ti že zdaj! Saj vem, da se vsega zavedaš in da to tudi ceniš, ampak imaš vso pravico, da se kdaj tudi odločiš in imaš slab dan!!!
OdgovoriIzbrišiOdgovor na vsa tvoja vprašanja je en velik JAAAA!
Ampak zato pa imamo prijatelje in ljudi okrog sebe, ki nas spomnijo, da ne smemo tako hitro obupati...
Velikonočni objem zate!
Ja. Ja. Ja.....
OdgovoriIzbrišiLep list spominov si izdelala.
Tudi moji odgovori na tvoja vprašanja bi bili pritrdilni, pa še kakšeno vprašanje bi lahko dodala, ampak ni vedno vse slabo in grdo.Včasih se ogovori kar sami pokažejo, včasih pa tak trenutek hitro mine in si za nekaj časa takega vprašanja ne postavim več.
OdgovoriIzbrišiList albuma ti je lepo uspel in naslov je super!
Si to napisala zase ali zame?
OdgovoriIzbrišiPriznam, da sem se kar malo zamislila, ko sem prebrala tvoj post in komentarje pod njim. Toliko da-jev! Pridejo dnevi, ko bi se lahko tudi sama podpisala pod vse točke, potem pa spet "posije sonček", v obliki otroškega nasmeha ali vragolije, nesebične prijaznosti tujca ali objema ljubljene osebe in stvari se nekako vsaj za trenutek postavijo na svoje mesto.
OdgovoriIzbrišija... zadnje čase imam tudi sama preveč takih monologov...
OdgovoriIzbrišiIn... A ne bi bilo lažje živeti na enem od dalmatinskih otokov? Nič hitenja in pritiska?
OdgovoriIzbrišiTo sem se tudi jaz že vprašala.
Si pa T.ja lepo ujela.
Verjetno je ni med nami, ki med tvojimi vprašanji ne bi odgovarjala z da, da,... Ob vsem skupaj se mi je nekako prikradla Kerševanova misel: "Če bi si človek lahko ogledal življenje preden se rodi, bi se mnogi rodili z veliko zamudo".
OdgovoriIzbrišiIzdelek pa je kot vedno čudovit.
O, ja, na marsikatero vprašanje lahko pritrdim. Včasih si domišljam, da me za nekim vogalom še vedno čaka neko drugo razburljivo življenje ... :-) Sej vem, preveč filmov, preveč knjig. Realnost je tu in zdaj. Priznam, včasih me je strah, zmankja poguma ... a grem naprej!
OdgovoriIzbrišiSlikce so pa luštne!
Čakaš...ves čas čakaš, da se začne tvoje življenje in ko se zgodi ugotoviš, da ni takšno kot smo si ga predstavljali. Ne preostane drugega kot da začnemo iskati druge zorne kote in izumljamo nove življenske načine.
OdgovoriIzbrišiLO je prav super - predstavlja tisto fantovsko plat zaradi katere smo včasih mamice fantkov pri ustvarjanju malo prikrajšane a v tem primeru je postavitev zvesta sporočilu in izraz na fotografiji tako bogat, da je vse skupaj res enkratno!
O, vidim, da smo se vse kar malo izgubile. A je za to kriv čas, ki prihaja in nove energije, na katere se šele moramo privaditi ali kaj drugega... Kdo bi vedel.
OdgovoriIzbrišiMeni manjka smeh, tisti spomntani prisrčni, kot bi stresal orehe...
Preveč sem zabubjena v blogo mame, ki vnaprej vidi vse možne črne scenarije in se ne zna sprostiti. Otrok v meni preveč zakopan in čaka, da ga spet prikličem. Ja, pogrešam ga, pa ne vem kje naj začnem kopati. Ah, kaj pravijo, potovanje se začne s prvim korakom, torej ...
Hja, veliko je bilo Ja-jev ...
OdgovoriIzbriši