sreda, 24. marec 2010

Besedni album






Moja mama se stalno pritožuje, da nima nobene Tejeve slike. Da jo malce potolažim, sem ji izdelala mini besedni album, s katerim se bo lahko hvalila sošolkam s tretje univerze! Moj prvi in najbrž ne zadnji!
Najbolj sem ponosna na to, da mi ga je uspelo izdelati brez pretiranih pripomočkov. Edina malce bolj "draga" stvar je bil BiA, ostalo pa so ročni umotvori. Sama sebi sem dokazala, da je izdelek z malo domišljije in spretnosti moč izdelati brez raznih Nestijev, dragih štanc in podobnih "nujnih" zadev. Letos namreč sledim svojemu novoletnemu cilju, ki pravi, da po internetu ne bom več zapravljala:) Srčno rada bi namreč imela "Label one" nestije, pa me sklep vsakič krcne po prstih.
In da je skušnjava večja, mi je Majda iz Francije prinesla čudovito knjigo (NAJ NAJ lepša hvala, zlata si), ki sem jo v trenutku "požrla" in ves čas ugotavljala: imela bi še to...oh pa to...uau, pa to bi bilo tud fajn met! Ampak bom trmasta kot vedno in bom v okolici (s tem mislim svoje prepolne predale) poiskala podobne in gotovo prav tako uporabne pripomočke. Šoping iz udobnega naslonjača je vsekakor čudovita zadeva, dokler te seveda ne odnese predaleč...

Uživajte in razvijajte svojo domišljijo!

Maja

nedelja, 21. marec 2010

Mysterious beauty


Sliko tega čudovitega otroka sem v objektiv ujela na pustno soboto. Takoj sem vedela, kaj bom naredila z njo, le vedela nisem še, kako. Janina delavnica mi je dala zagon, da se lotim scrapbookinga, vendar priznam, da sem imela pri izdelavi te strani kar precej težav. Najprej sem ugotovila, da pri vsej zalogi papirja nimam niti enega pravega za podlago. Vsi moji papirji so v rjavo zelenih tonih ali pa imajo zelo močne vzorce, saj so bili kupljeni za druge namene. Ugotovila sem, da mora biti ozadje dokaj nevtralno, saj drugače ne poudari slike tako, kot bi to hotela jaz. Uspela sem izbrskati tega svetlo modrega, a ko sem nanj postavila sliko mi preprosto ni bilo všeč. Zato sem dodala vijuge in posenčila robove. Mi je bilo že bolj všeč. OK, napis bo vijoličen... A-ja? To je bil edini vijolični list, ki se ga je dalo najti v mojih predalih! Morda malo preveč bled, ampak želela sem narediti izdelek v tistem trenutku in res se mi ni dalo v šoping. Nato sem po Janinih navodilih postavila celoten izdelek, z vsemi dodatki vred. NI MI BILO VŠEČ! Vsakič, ko sem prišla v sobo, sem enega vzela stran. "Slačenje" je trajalo dva dni in na koncu je ostalo pri tem, kar vidite. Spet je prevladala moja minimalistična urejenost in stroga simetričnost. Kot kaže res ne morem ven iz nje! Občudujem Janine izdelke: vse kar da gor se zdi, da je bilo namenjeno ravno za tja! Dopolnjuje celoten izdelek in ga poudari. Je pa to daleč od enostavnega: hitro namreč zgleda našareno in nametano. Kdor zna pač zna in Jana to obvlada do potankosti!

Sicer pa doživljam hudo ustvarjalno krizo! Ta LO je vse, kar sem uspela sčarati ta teden. Preprosto ne gre in ne gre. Se že ogrejem za eno idejo, pa jo opustim še preden se usedem za mizo. Moram se pač usesti v kot in počakati, da napad mine. Se tolažim, da nekje zori velika ideja, ki bo potrebovala vso mojo moč...ampak včasih je tudi verjeti zelo težko!

Maja

torek, 16. marec 2010

Just be you


Ko se človeku sesuje življenje, se mora krčevito oprijeti vsake rešilne bilke. Zbrati pogum in videti svetlobo okoli sebe, o sebi misliti najbolje, ko te nekdo potepta... to ni mačji kašelj. Najhuje je, ko tisti, ki si ga imel najraje in si mu slepo zaupal, tako brezsrčno zbije tvojo lastno vrednost. V prah. V blato. Ko postaneš bleda senca samega sebe, z mislimi, ki uničujejo še tisto malo, kar je ostalo. Ko rabiš neskončno energije, da vidiš prvo stopnico. Ko rabiš neskončno besed spodbude, da se nanjo povzpneš. Ko rabiš toliko rok in ram, da na poti ne obupaš!

Tale blokec je za prijateljico. Prijateljico, ki bo počasi spoznala, da si zasluži le najbolje. Da obstaja nekdo, ki bo vreden njene ljubezni in vsega, kar mu lahko da! Saj veš: ne bom ti rekla, da pozabi, kar je bilo, saj tega nikoli ne moreš. Lahko le odpustiš in greš lažjega srca naprej. Naprej v novo poglavje! Ne kuj maščevanja, kazen pride sama po sebi!
Bodi kar si, ker si taka kot si najboljša! Bo že prišel tisti nekdo, ki bo to spoznal in bo tega vreden! Za vsakega je nekje njegova druga polovica, samo včasih rabimo grenko izkušnjo, da potem vidimo dobro in znamo to ceniti! Moja rama ti je vedno na voljo, moja roka te bo vedno potegnila, če bo začutila, da padaš!!! Drži se! Le Veliki ljudje so borci!

Maja

sobota, 13. marec 2010

King of my Heart



Danes sem se udeležila Janine delavnice Vintage LO. Ves teden me je ideja na današnje srečanje držala po konci in bilo je še trikrat bolje, kot sem si upala misliti!
Jana, v resnici si še bolj pravljična kot na blogu in tvoji izdelki so neprecenljivi! Ne morete si predstavljati, kakšen užitek je vse te čudovite strani držati v rokah in jih gledati še s prsti, jih začutiti in podoživeti. Oči se ne morejo nagledati vseh drobnih podrobnosti in možgani se ne morejo načuditi neskončni domišljiji in iznajdljivosti! Mojstrica si, da ji ni para!!

Spet je bilo tako, kot da bi se poznale že neskončno dolgo! Bilo mi je, kot da bi se srečala s svojimi najboljšimi prijateljicami! Vladka, Martina in Petra, res sem vesela, da smo se videle; Andreja, Špela in Katja, veseli me, da sem vas spoznala. Štiri ure v vaši družbi so minile, kot štiri minute! Vaša ustvarjalnost pa mi je dala novega zagona.

Zgoraj je moj izdelek. Hvala, Jana, ker si zbrala zeleno ozadje. Če bi izbirala sama, bi izbrala natanko takšnega. Največji izziv pri vsem mi je bil odmakniti se od strogega, skoraj vojaškega sistema moje simetričnosti, urejenosti in poravnanosti. Moram priznati, da mi ta svoboda veliko bolj ugaja, vendar je težko spremeniti zakoreninjene vzorce, sploh, če ti pri ustvarjanju predstavljajo coklo. Kar nekaj časa sem se lovila, potem pa je izdelek sam padel skupaj. Tu je še ena razlika: sama imam preden se lotim dela, celoten izdelek povsem v glavi. Včasih je to prednost, velikokrat pa ovira, še posebej če stvari ne izpadejo tako, kot si si naslikal, potem pa zlepa nisi zadovoljen. Pri scrapbookingu pa je vsa stvar v kombiniranju in poskušanju kaj kam paše, kako paše, ali paše obrnjeno tako ali tako... Čudovito in čudovita izkušnja zame!
(Jana nam je pripravila papir in vse dodatke. Naša naloga je bila le, da jih skombiniramo. Zanimivo je bilo videti, kako različne stvari so nastale iz enakega materiala!!)

Še enkrat hvala za čudovito dopoldne in vse znanje, ki si nam ga dala!!!

Maja

sreda, 10. marec 2010

Ginko biloba


Ginka sem prvič "srečala" v srednji šoli v knjigi J. M. Simmla. Naslov sem že pozabila. Morda Odgovor pozna samo veter (kako primerno)? Res ne vem. Začaralo me je že samo ime. Ginko biloba! Mogočno, eksotično, skrivnostno. Ko sem začela raziskovati, kaj to sploh je, se je začela trajna simpatija. Ginko je namreč živi fosil. Preživel je vse iz dobe dinozavrov do sem. Spoštovanja vredno. Na kitajskem je sveto drevo, ki simbolizira večno življenje, meni osebno pa predstavlja moč.
Kasneje sem nekega novemberskega dne v parku tržaškega gradu Miramar nabrala cel šopek njegovih rumenih listov. Lahko bi se zgubila v njihovi preprosti eleganci. Nobenega kiča, le preprosta simetrija in dvojnost. Redki so ti lepotci. V Ljubljani poznam praktično vsako ginko drevo. Jeseni redno gostim pod enem izmed njih. Res, obožujem te liste!
Ko se je pred šestimi leti začela moja manija zbiranja štempiljk, je bil ginko prva, ki sem jo kupila. Njegova oblika preprosto narekuje eleganten izdelek! Zato sem se pri izdelavi zgornjega albuma odločila za črno belo kombinacijo. Malo pa tudi zato, ker obožujem to kombinacijo!

Hvala Nataši, Hrandici, BojiMoji in Dekci, ki so mi podelile nagrado Kreativni blogger. Hrandica me ob tem sprašuje, če sem tudi sama tako prefinjena, kot moji izdelki. Prvič: hvala, ker meniš, da so moji izdelki prefinjeni. Zame je to velika pohvala. Drugič: če sem prefinjena tudi jaz, bi morali oceniti tisti, ki me poznajo. Sama sebe nimam za najbolj prefinjeno. Ja, všeč so mi lepe stvari, narejene s stilom in okusom..., sodbo o sebi pa prepuščam drugim.
Nagrado podeljujem vsem, ki uspete v dnevu narediti karkoli kreativnega, pa naj bo to večerja za svoje bližnje, šopek domačih rož na mizi ali izmišljena pravljica za lahko noč. Saj veste:
"Create!
Seek clarity!
Live within the moment and
cherish the journey!"

Bodite kreativne, kjerkoli že ste!

Maja

torek, 02. marec 2010

Up words for down days





Danes ni moj dan. Joj, sploh ne. Že začel se je slabo in me spravil v tečno razpoloženje. Saj poznate, ko se začne vse podirati in se podira z vedno večjo hitrostjo in intenziteto... sem si odtrgala minuto, da ustvarim blokec iz papirja, v katerega sem se zaljubila na prvi pogled, čeprav mi šareno ni milo. Res sem si želela, da bi bil popoln, pa sem v tem depresiranju prehitro nalepila notranjost in je bilo prepozno za trak... OK, bo pa en brez... Gremo naprej... Pa da je vse sploh fino, sem okvirček z napisom nalepila postrani, ker pač poslušam Tima Holza, ki pravi, da ni treba nič meriti (mi to zelo paše), ampak vse "eyeball-amo"... Ampak NISEM Tim Holz...
Da bi se spravila v malo boljše razpoloženje, sem šla po moj zvežčič, v katerem shranjujem "up words for down days" in našla eno, ki me je spomnila na zgodbo... Ne bi bila jaz, če je ne bi zapisala:

Kot otrok sem bila izredno plašna in sramežljiva. Zaradi tega pogosto osamljena. K osamljenosti je kar nekaj botrovalo tudi to, da sem v šolo hodila na enem koncu mesta, živela pa na drugem. Če sem želela družbo, sem morala sesti na bus in se peljati čez celo mesto... Ne, to je bil samo izgovor... Izgovor, da sem se lahko zleknila v naslonjač s škatlo piškotov in knjigo v roki. Vsako popoldne. Nikoli nisem vedela, kdaj se je dan prevesil v noč ali kdaj je bila škatla prazna. Danes ne vem, kako sem naredila šolo... Vedno sem bila drugje. In v bistvu nikoli sama...
Ko je moja starša (sicer oba težka knjižna molja) že začelo malce skrbeti moje odmikanje v svet domišljije, sploh ker k puberteti nekako paše, da najstnik išče družbo vrstnikov, sta začela drezati. Mojstrica izgovorov sem našla sto in enega. Ne spomnim se jih, živo pa se spomnim citata, ki mi ga je takrat povedal oče in sem ga mnogo kasneje zapisala v svojo"up-down" knjigo:

" You can't stay in your corner of
the forrest waiting for others
to come to you.
You have to go to them sometimes."
A. A. Milne

Danes sem prišla iz svojega kota. Prišla sicer k vam v virtualni svet, pa čeprav bi raje obsedela v svojem kotu in kuhala vso jezo in nesrečo današnjega dne. Pa se je treba kdaj pa kdaj brcniti... Pomaga.

Mi je všeč, če pridete kdaj iz svojega kota k meni:-)

Maja