nedelja, 15. maj 2011

Čokoladna torta





Na Sacher torto ali "di torto" vseh čokoljubcev me vežejo čudoviti spomini. Z njo je prežeto moje otroštvo, saj jo je po originalnem receptu pripravljala že moja prababica in je nekakšna naša družinska torta. O babici sem že pisala. Bila je nenadkriljiva kuharica in slaščičarka. Za posebne priložnosti je vedno spekla Sacher torto. Namazala jo je z domačo marelično marmelado, okrasila z drobnimi srebrnimi kroglicami in postregla z domačo vanilijevo kremo. Vrhunec sladkih okusov! Brez nje si slavja nismo znali predstavljati.
Ker je bila moja prababica za tiste čase sila nenavadna, posebna in močna, pa tudi skrivnostna ženska, katere korenine in poznanstva so segale vse do Dunaja, verjamem, da je recept kar se le da podoben originalnemu. Preskočil je celo generacijo in podedovala ga je moja mama. Še vedno ga skrbno čuva, napisanega na sedaj že skoraj pergamentnem papirju, z babičino čudovito, drobno pisavo. Tradicija ostaja in Sacher torto si sedaj zaslužijo le tisti, ki jih ima moja mama najraje! Pravi, da če bi jo spekla prevečkrat, bi njena vrednost izvodenela!
Bojim se, da bo recept spet preskočil celo generacijo, saj meni takšne vrste peka ne gre najbolje od rok. Pa sem se odločila malo potrenirati, v končni fazi si recept močno želim! Moja Saherica je seveda drugačna, nikakor ne bi mogla nasititi čokosnedne družine, mislim pa, da bi bila babi nanjo ponosna. Ker sveda nimam originalnega recepta, sem jo malce priredila. Za okras sem ji dodala čokoladne ostružke, marelične marmelade pa v prvi verziji še nisem namazala, kajti to je moja prva torta in marmeladna tehnika še ni dodelana. V drugi verziji sem jo sicer okrasila s srebrnimi kroglicami, a se mi je zdela prepusta, zato sem dodala banane:)
Babi, obljubim, ko dobim originalni recept, jo spečem tudi 1:1, do takrat pa treniram na poli tortah!

Imejte se radi!

Maja

PS
Tortni podstavek je moje delo: improvizacija delcev za nakit:)

torek, 10. maj 2011

Iz Hofferjevega kataloga



Inspiracija je res povsod okrog nas. Če te nekaj obsede, tudi na običajne predmete gledaš povsem z drugimi očmi. Meni se po glavi mota: ali bi to lahko naredila iz polija... in če, kako majhno mi bo uspelo. Sploh se ne sprašujem, čemu mi bo... Prav tako se ne sprašujem, ali bo komu všeč ali smiselno... Gre za to, da premikam svoje meje.
Tako sem zadnjič Hoferjev katalog pregledala s povsem drugačnimi očmi. Ponavadi ga prelistam, ko pridem domov, vmes, ko se mi v električnem grelcu greje 2 dcl vode za kavo To je le za ilustracijo, kako hitro grem skoz:) Tokrat pa mi je pogled ostal na sladoledih. Pa ne zato, da bi se odločila, katerega bi kupila! Ne, v oči so mi padli sladoledi s piškotom in že so se mi v glavi naslikali miceni poli sladoledki... In tu so... tisti z zgornje slike. Da ne bo zgolj ustvarjanje zaradi ustvarjanja, sem jih spremenila v uhančke:)

Spodnji pa so narejeni po želji in že pri lastnici. Ponovno me je postavila pred izziv, ki ga v glavi še tenstam. Upam, da iz tega tenstanja tudi kaj bo!

Imejte se radi!

Maja

nedelja, 8. maj 2011

Ponosna mama pajkovka

Moj mali pajki!!

Pa kje za vraga je kaj za prijet!??


Se vam zdi ravno?

Samo za orientacijo, kako ravna je stena!

Današnja objava ni sladka, pač pa ena tistih, ko nas mame razganja od ponosa. Tole je namreč moj mali pajkec včeraj na plezališču v Rovinju!

Od nekdaj je plezal. Če je kje našel steno z oprimki, je bil v trenutku na vrhu. Če ni bilo stene, so zadostovali podboji vrat! Kar pomnim vpijem:"Ne plezaj!" Pa smo se odločili strast spremeniti v šport in tu je rezultat!

Za tiste, ki vam je plezanje blizu: mali, 128 cm visoki pajkec, je splezal dve smeri z oznako 4c. Eno dvakrat, drugo trikrat. Nato si je poln adrenalina zaslužil veliko porcijo čevapčičev s pomfrijem, edinim mesom, ki ga nekako tolerira. Se vam že svita v katero smer gre njegova prihodnost:)

Imejte se radi, pa oprostite mi ves tale ponos:)

Maja

ponedeljek, 2. maj 2011

Cupcake or a muffin?


Skupinska slika

Moji favoritki

Vice prvakinji

Izrodka (pa naj mi vendar oprostita)

In jagodni izbor, ki mu je pripadla čast evrofotke:)

In še en končni izdelek

Cupcakes ali "torte v skodelicah" ? Sladica, ki nam na tej strani Alp ni tako blizu. Poznamo muffine (čokoladni pri nas doma izginejo kot bi trenil) in naivno sem mislila, da so cupcakes in muffini eno in isto. Ko sem se jih lotila izdelovati iz polija, sem šla seveda raziskovat. Ugotovila sem, da muffin seveda ni isto kot cupcake:) Haloo?!? Mafin je namreč brez dekoracije, cupcakes pa so bogato okrašene, primerno najrazličnejšim priložnostim, imajo pa tudi večjo vsebnost maščobe, jajc in sladkorja, zato so bolj "biskvitne" od muffinov. Nekako so torej višje na evolucijski lestvici kot preprosti (a zelo okusni) muffini:)

Po listanju po kuharskih blogih, kjer sem iskala inspiracije za moje mini cupcakes, sem ugotovila, da so CC v bistvu slikarsko platno vsakega kuharja ali slaščičarja, ki kaj da nase. Prav tekmujejo, kdo bo naredil lepšo in zanimivejšo dekoracijo. Priznam, postajam vse bolj lačna, sladkor mi nenehno pada in mislim, da se mi sladka polimanija pozna tudi že na kilogramih. Čas, da neham in se lotim česa bolj pametnega!

Imejte se radi z muffini ali pa s tortami v skodelicah!

PS
J. bi po vsem tem še vedno najraje baklavo:)

Maja