nedelja, 23. november 2008


Včeraj sem se udeležila celodnevne delavnice "Veščine sprememb" Varje Kališnik (morda berete njeno kolumno v prilogi Polet). Varja je moja "sobrskalka in sonabiralka kamnov". Praktično ves dopust presediva na robu, tam, kjer se valovi dotikajo plaže, brskava po čudovitih hvarskih kamnih, njihove enkratne barve in popolne oblike kaževa druga drugi in jih mečeva vsaka v svojo škatlo. S tem, ko kopljeva za kamni hkrati kopljeva po sebi. Varja je gotovo človek, ki mi je duhovno največ dala. Njena umetnost radosti življenja je ogromna, neverjetna in vsak se trenutek se lahko od nje učim. Učim se v trenutku, ko jo gledam, kako občuduje lepoto horizonta ali pa ko po hvarskih gričih iščeva skale, ki jih bova odtovorili vsaka na svoj vrt.  Tudi včeraj je bila moja rešiteljica. Po šestih urah brskanja po sebi sem bila neskončno utrujena, a tudi neskončno lažja. S seboj sem odnesla cel kup iztočnic za razmišljanja in odkrivanja, med drugim tudi to misel:
Vsak človek zna nekaj na svetu narediti drugače od drugih in zato je pomembno, da to deli z drugimi.

Varja, tale je zate in HVALA!

Maja


3 komentarji:

  1. Prav gotovo je prijateljica vesela te čestitke, ki je - leeeeeeeeepaaaaaaaaa :)


    Lp, Helena

    OdgovoriIzbriši
  2. Maja, za tako lepoto imam jaz en izraz za katerega moji priajtelji pravijo, da je nemogoč, jaz pa pravim, da drugače ne znam izraziti lepote na kubik - KIČASO LEPO!

    Se vidi, da si preživela pomemben dan. Naj bo še veliko takih.

    Bodi lepo, Tanja

    OdgovoriIzbriši

Hvala, ker ste si vzeli čas!! Vaše spodbude mi veliko pomenijo.