nedelja, 30. november 2008

Dreaming of a white christmas


Dež je uničil včerajšnjo snežno idilo. Zakaj mora vedno dan za tem, ko zapade sneg, deževati? Narava ne pusti niti trenutka več veselja, kot je nujno potrebno. Resno nas opozarja, da uničujemo svoj planet... Pa ne bom sedaj razkladala svojih ekoloških obsesij. Z idejo, da pa letos morda BO bel božič, je nastala današnja voščilnica. Odtis sem dobila iz Sandrinega božičnega kompleta. Papir je zastonjkarski, napis pa oblikovan z računalnikom. Mi je bil papir tako všeč, da ga nisem želela uničiti s preveč dodatki. Zato je danes manj več. 

Pa lep večer!

Maja

sobota, 29. november 2008

Snowmen all around us

Za Penny Black izziv sem uspela narediti najhitrejšo in najlažjo voščilnico do sedaj. Če izvzamemo idejo, sem porabila samo 15 minut. Izziv je bil: no patterned paper, torej nič vzorčastega papirja! Kaj lažjega! Z mislijo na to snežno kroglo sem se poigravala že vse od takrat, ko sem pri Sandri videla gigantsko štampiljko snežne krogle, pa mi nikakor ni uspelo narediti lepega odtisa. Saj jo lahko izrežem sama-in sem jo. Za krog sem porabila kar selotejp, saj se mi šestila ni dalo iskati, zavojčki na stojalu so narejeni kar "na roko". Snežko je seveda Penny Black, snežinke od Pink cat studia, napis pa Studio G.   
To pa sta moja dva resnična snežkota. Jutranje veselje ob pogledu na kar nekaj snega je bilo neverjetno, tako sva že ob pol devetih zjutraj delala snežne angelčke, pa snežake... Tegale je Tej imenoval Karl, zadaj ima še mlajšega brata Rudija. Upam, da ju dež, ki sedaj pada ne bo prehitro uničil. Mi je pa uspelo narediti nekaj fotografij, ki jih bom porabila za domače voščilnice.

Maja

sreda, 26. november 2008

My blood type is coffee

DCM so sicer že v petek razpisali temo "kava", pa sem jo našla šele danes, ko sem iskala inspiracijo. Kaj boljšega: coffee je moja najljubša razvada, trenutek, ki si ga vzamem zase. Najlepše mi je poleti, ko se usedem ven in srkam vase jutro ter dobro kavico, ali pa na morju, ko jo obvezno spijem ob obali. Letos so moj zgodnji jutranji ritual pokvarili Dalmatinci-odločili so se, da je lokal pač brez zveze odpreti že ob osmih in so odpiranje premaknili na deveto uro. Pa saj poznate Dalmatince-to pomeni ob pol desetih! So mi rekli: pa koja budala bi kavu u osam u jutro? Pa ja!! Takrat še ni ljudi! Ni Čehov z napihljivimi igračami, samo trajekt Split Korčula, naš Nikica, ki pride iz ribolova in moj Jura, ki mu drži štih, kljub temu da ga v križ useka... Pa dovolj nostalgije....
Tema torej sede, barve še bolj, čestitka pade skupaj en, dve ,tri...brez kompliciranja, pa še všeč mi je.
Na meniju pa sledeče:
odtis je od mojih novih Pink Cat Studio štampiljk, ki sem si jih privoščila ta mesec. So zelo kvalitetne, lepe odtise se zlahka naredi, Kljub temu, da so iz Kanade, so prišle v 14 ih dneh! Tudi cena je ugodna!
Papir je zastonjkarski od Punkypiedesign: našla sem eno simpatično tetko iz Nemčije, ki na svojem blogu Ikeagoddess vsak dan objavlja freebie, ki jih je našla na netu!! Zakladnica, ki se jo splača lotiti le, če imaš veliko časa! Najde pa se papir za vse okuse in priložnosti. Pa tudi quickpagi za scrapbookarice.
Trak: Papermania.
Napis pa sem naredila sama na računalnik. Misel sem našla na strani Craftysaings in se ob teh kofetkarskih aksiomih prav nazabavala. Se jih splača prebrati!

Pa veliko užitkov!

Maja

ponedeljek, 24. november 2008

Brez posebnega navdiha


Tale voščilnica je nastala brez posebnega navdiha za kakšnimi ekstra detajli in jo bom v svojem rangu uvrstila med "povprečne". Vse pač ne morejo biti takšne, s katerimi smo izjemno zadovoljni. Je pa nastala po predlogi za Ismaki chlallenge. Ko jo je pokomentiral moj kritik, je rekel, da ima premalo belega roba. Pa bi se kar strinjala z njim.



Sem pa toliko bolj zadovoljna s snežkom, ki je nastal po predlogi iz knjige Crafting Christmas Gifts avtorice Tone Finnanger. Sem njena velika oboževalka, čeprav je moje znanje šivanja omejeno na zelo osnovne zadeve. Ženska šiva čuda in ko pregledaš njene knjige, ta prime, da bi šel v šivilski tečaj. Snežkovi naušniki so narejeni iz Fimo mase, šal je iz stare zaloge termovelurja, trak je recikliran iz nekega starega darila, cvetlični lonček pa se je valjal po kleti in čakal na čase, ko bo transformiran v kaj bolj posebnega. Svoje mesto bo našel na okenski polici v predsobi, kjer bo pozdravljal goste ter z napisom spodbujal naj bo zunaj res malo več snega kot lani.

Maja

nedelja, 23. november 2008


Včeraj sem se udeležila celodnevne delavnice "Veščine sprememb" Varje Kališnik (morda berete njeno kolumno v prilogi Polet). Varja je moja "sobrskalka in sonabiralka kamnov". Praktično ves dopust presediva na robu, tam, kjer se valovi dotikajo plaže, brskava po čudovitih hvarskih kamnih, njihove enkratne barve in popolne oblike kaževa druga drugi in jih mečeva vsaka v svojo škatlo. S tem, ko kopljeva za kamni hkrati kopljeva po sebi. Varja je gotovo človek, ki mi je duhovno največ dala. Njena umetnost radosti življenja je ogromna, neverjetna in vsak se trenutek se lahko od nje učim. Učim se v trenutku, ko jo gledam, kako občuduje lepoto horizonta ali pa ko po hvarskih gričih iščeva skale, ki jih bova odtovorili vsaka na svoj vrt.  Tudi včeraj je bila moja rešiteljica. Po šestih urah brskanja po sebi sem bila neskončno utrujena, a tudi neskončno lažja. S seboj sem odnesla cel kup iztočnic za razmišljanja in odkrivanja, med drugim tudi to misel:
Vsak človek zna nekaj na svetu narediti drugače od drugih in zato je pomembno, da to deli z drugimi.

Varja, tale je zate in HVALA!

Maja


petek, 21. november 2008

Kako veš, da se ti je strgalo...


Kako se počutiš, ko se zaveš, da si resnično doživel živčni zlom?.. Sem kar nekaj časa razmišljala ali naj pišem o tem ali ne, pa sem ugotovila, da moram dati to iz sebe, saj mislim, da nisem osamljena. Sem tipični produkt, ki ga je po lastni izbiri požrla sodobna družba karieristov. To, kar počnem za "preživetje" (ha, kakšna ironija, delaš za preživetje, ki te lahko spravi v grob!!), delam že šesto leto. Mesto sem prevzela drugi dan po prihodu s porodniške. Bila sem ena najmlajših na takšnem delovnem mestu,če že ne kar najmlajša, kar je poleg vsega drugega pomenilo toliko več dokazovanja, da si sposoben delo opravljati enako kvalitetno, če ne še bolj v primerjavi s kolegi, ki so bili najmanj 15 let starejši od mene. Kozoroginja v meni je trmasto vztrajala dokazati sebi in svetu, da lahko pljuvaš proti vetru...Pa ne moreš...Bila sem polna energije, idej, zavzetosti, idealizma, pa je šlo vse počasi navzdol. Približno pred kakšnim letom sem se začela zavedati, da se hodim domov samo še rehabilitirati, torej nabrati toliko energije, da grem lahko naslednji dan v službo. Smisel življenja??!! Nisem slišala opozoril okolice: izpreži, naredi nekaj zase, ne skrbi samo za druge, uničuješ se, vzemi bolniško, če si bolna... Ne, workoholizem je huda bolezen, za katero ni bolniške. V kombinaciji z značajsko lastnostjo, ki se imenuje perfekcionizem pa je smrtonosna kombinacija. In kdaj mi je "uštekalo", da sem na koncu: v sredo na koncertu Gibonija. Dolgo sem se ga veselila, povsem padla notr, potem pa sem se sredi pesmi spomnila, kaj sem v službi pozabila narediti in obstala kot vkopana. Po mojem sem kar nekaj minut stala kot vkopana sredi valujoče množice, nato pa sem se sesedla na stol brez moči. Življenje je odteklo iz mojih rok in nog, pekli so me vsi živci v vratu, mravljince pa sem čutila po celem telesu. Najbolj me je zadelo naslednje: punca, tako na koncu si, da se ne moreš več sprostiti, niti na koncertu, ki si se ga tako veselila. Nisem vedela, kaj delajo ljudje okoli mene, vse se mi je zdelo totalno brez zveze, v glavi se mi je vrtelo, težko sem dihala. Moj partner je bil tako besen name, da je kar pihal, saj je bil eden tistih, ki mi je vsak dan na vse možne načine opozarjal na to, kaj si počnem. Pa ne samo sebi, celi družini... Sosed me je nato odpeljal ven na zrak, k sreči je bilo mrzlo, da sem prišla k sebi in tresavico pripisovala hladu. ... Ja, skoraj sem se uničila. Prijateljica mi je rekla, da sem dobila novo priložnost v življenju, novo rojstvo, da lahko začnem znova. Pa bom to znala izkoristiti? Ali sploh znam živeti na drugačen način? Kako pomemben del človeka je njegova služba? Smo od kariere res odvisni (ne mislim v materialnem smislu, pač pa čustveno)? Je to del narcisoizma ali samodestruktivnosti? Je komu mar, da so pritiski prehudi? NE, če ne zmoreš pojdi, za tabo bo prišel drugi, ki to zmore. Pa sploh kdo zmore? 

sreda, 19. november 2008

Lady in red


Včeraj sem imela kljub bolezni dokaj produktiven dan. Sedaj vidim, kaj to pomeni, če je človek doma in ima za ustvarjanje na voljo nekaj ur namesto le nekaj ukradenih minut. Tale sedeča Tilda je ena mojih ljubših podob, prav tako kot njena sestrica, ki sem jo porabila za "ne pozabi Tildo". Moram pa reči, da je zadnja pošiljka iz Magnolije nekam čudne kvalitete in kar nekaj odtisov moram narediti, da so jasni in lepi. 
Pobarvala sem jo s Promarkerji, paket pa sem postarala z Vintage photo Distress inkom. Obesek sem dobila iz obsežne Sandrine zbirke. Napis sem napisla kar "na roko". Ozadje je zastonjkarsko, rjavo-bronz papir pa iz trgovine Leonardo v Kranju (Planet Tuš), kjer sem zadnjič na mojem "kičhajkingu", kot jaz temu pravim, odkrila kar nekaj super zadevic. Med drugim ta papir, ki je na voljo še v sivi in zlati barvi, pa rjave bradse, ki sem jih uporabila na sveči (na voljo tudi v rdeči in zlati), pa samolepilne perle (ena je na Herbu). Imajo tudi papirnate rože, perl srčke... Saj zadeve niso tako poceni (od 3 do 4 evre), je pa fino videti jih v eni izmed naših trgovin, ne le na netu.

Maja

torek, 18. november 2008

Herb

Na Papertakeweekly je izziv tega tedna SNEG. Ravno prav, da preizkusim novega Herba. Ob tem je prav primerna včerajšnja izjava mojega sina. Pogovarjala sva se o Obami, pa američanih in njihovi predanosti džavi, kako vedno in povsod pojejo svojo himno, pa ga vprašam, katera je že slovenska himna (obožuje jo namreč v izvedbi Zorana Predina), on pa ustreli: Jingle Bells!
Ja, v božičkovi deželi...
Da se vrnem k Herbu: odločila sem se, da po dolgem času naredim voščilnico brez okrasnega papirja. Zato sem le embosirala svetlo modrega, da je dodana tekstura, ostalo pa je znano...

nedelja, 16. november 2008

Podaj naprej


Na Sonjinem blogu sem se podpisala pod lušno igrico. Moja naloga je, da prvim trem, ki se podpišejo pod ta post pošljem doma izdelano darilce (rok naj bi bil nekje v prihodnjih mesecih ha, ha), pogoj pa je, da vsaka od teh treh, na blogu objavi sliko in tako ne prekine verige. Simpatično, kajne! Pa da vidimo, kdo se opogumi!

Maja

Preprosta eleganca

Danes se je v meni prebudila želja, da naredim voščilnico prez odtisnjene podobe. Nekaj preprosto elegantnega. Tole je rezultat. Papir je zastonjkarski, vogali narejeni s hroščkom, napis pa embosiran  s prahom krem barve. 


In ker še nisem imela dovolj, sem spremenila še v Ikei kupljeno svečo. Oblekla sem jo v rjav in zastonjkarski papir, ki sem ga zadaj zvezala s satenastim trakom. Spredaj sem jo okrasila z izsekano rožo, v katero sem prilepila bleščeč razcepek.
Skupaj pa izgledata nekako takole.

Maja

sobota, 15. november 2008

Uspešno štampiljkarsko popoldne


S Sandro sva preživeli uspešno štampiljkarsko popoldne. Odtisnili sva na stotine podobic, za katere nisva čisto prepričani, kdaj bova vse lahko porabili, ampak kaj, "k je tko fajn", se fino naklepetali in se sploh super imeli.
Voščilnica pa je že od včeraj, pa me je zvečer premagala splošna utrujenost, da tudi za računalnik nisem mogla sesti. Naredila sem jo za Lili of the valley izziv. Sicer imam rada limeta zeleno, ampak na tej voščilnici se mi vse skupaj zdi nekam bledo... Na meniju pa je:

angelček je od allthatscraps in v bistvu ni štampiljka, ampak print. V kompletu dobiš 7 angelčkov za 4 dolarje. Kar ugoden nakup, predvsem pa je fino to, da jih na mail dobiš že čez nekaj ur. Nič čakanja poštarja in razočaranja, ker paketa še ni...
papir je seveda zastonjkarski,
trak in zaponka od Papermanie
napis pa sem naredila sama.

Maja

četrtek, 13. november 2008

Iz ostankov/Leftovers



Tale delovni teden je res nor. Čas beži, ustvarjam tako nekaj vmes in vse kar ostane za mano je razmetana miza. Vse, kar sem uspela nekako stlačiti med ukradene minute je tale voščilnica iz ostankov. Ideja, ki sem jo videla v reviji Paper crafts je kot nalašč za vse tiste koščke meni ljubega papirja, ki ga nikakor ne morem vreči stran. 
Na meniju je torej naslednje:
ostanki iz kolekcije Figgy Pudding firme BasicGrey,
zvezdice narejene s hroščkom, 
trak je od Papermaie,
sneg pa postaran s Distress Ink-om in sicer mojo novo pridobljenim odtenkom Old photo.
Snežaka pa že itak poznate.

Pa lep večer! 

Maja

torek, 11. november 2008

Še eno darilce...

Pa sem uspela narediti še eno darilce. Po zgledu katharine sem transformirala to gigantsko ščipalko, ki se je že leta povaljevala po predalu, pa nisem dobro vedela, kaj bi z njo. Tako je postala "Ne pozabi Tildka".

Sicer pa sem danes želela napisati nekaj povsem drugega. Razočaranja drugič. Moja petkova objava je namreč naletela na velik odziv. Vse ste napisela tako pozitivne stvari! Hvala vsem. Jaz enostavno ne morem iz svoje kože: v večnem idealizmu in optimizmu pozabljam, da ne morem spremeniti sveta, sploh pa ne ljudi. Vsak od nas nosi s seboj goro odvečne prtljage in ko se kovček razsuje in leži vsebina razmetana naokrog, so krivi vsi drugi. V ponedeljek mi je prijateljica povedala misel, ki jo je slišala na sobotnem seminarju: če te nekdo nadira, je edino, kar se moraš vprašati: kaj mi želiš sporočiti o sebi. A kaj, ko se kričači tako redko zamislijo nad sabo!!
Včasih je težko iz misli spraviti negativizem, še posebej, če se trudiš za druge delati dobro. A kot pravi slovenski pregovor: dobrota je sirota. Mene ne bo nikoli izučilo, po drugi strani, pa niti ne želim, da me: še vedno želim delati dobro za druge, saj se ob tem večinoma sama počutim dobro. Tako kot je rekla Phoebe pri Prijateljih: vsako dobro delo je v bistvu sebično. Pa naj se stem strinjamo ali ne. Še vedno želim biti altruist, ker se meni zdi, da če nas bo več, ta svet ne bo šel k vragu...

Pa da res obstajajo še pozitivci na svetu je dokazala Sandra. Se je oglasila, če bi kaj menjali odtise. In ko sva ugotovili, da sva praktično sosedi, sva rekli, da prizaneseva poštarjem, se bova raje dobili, kakšno rekli in štampiljkali. Božiček pride letos prej... Komaj čakam!

nedelja, 09. november 2008

Ponoči, ko ne morem spati, slišim ure klepetati...

To ravno ne, naredim pa kakšno voščilnico...

Tale je za Thesecretcraftersaturday challenge, narejena po spodnji skici:


Na meniju pa naslednje:
spet en snežko iz moje obsežne zbirke snežakov, tokrat od od Whipper Snapper Design-a in sicer Santa snowman,
tisto malo, kar je pobarvano, je pobarvano s Pro markerji,
papir zastonjkarski (joj, moram si začeti zapisovati naslove, pri katerih dizajnerjih jih snemam),
trak Hobbycraft,
napis Studio g (eden od tistih ugodnih nakupov po novem letu, ko razprodajajo novoletne dizajne. Kupila sem kar nekaj napisov po 1, 5 funta, pa ne vem več v kateri spletni trgovini),
naštempljan s Papermania blazinico.

Maja

sobota, 08. november 2008

Božičnice



Danes zjutraj me je razveselilo sonce, ki je tako prijetno sijalo skozi okno moje delovne sobe! Ko pa sem prebrala še vaše komentarje na zadnjo objavo, sem kar morala dokončati tole božičnico. Ko sem včeraj gledala izziv na Fridaysketchers, pa moj blog, pa moje papirje, sem ugotovila, da rabim nekoliko barvnega odklona. Tako sem posegla po tem klasičnem božičnem papirju (v barvnem smislu), ki že tri leta v mojem predalu čaka na pravo inspiracijo. Saj je kul...a se bom raje vrnila k svoji tradicionalni rjavi in pastelom za kombinacijo. Barva, ki mi tudi letos močno sede, je "težka" rdeča. Sem med zastonjkarčki našla en super papir, ki čaka na družbo... Kdo ve, danes je sobota, morda še kaj ustvarim, saj mi ni treba Teja peljati na noben rojstni dan. Se mi zdi, da ko gredo enkrat v šolo (in jih je v razredu 24), se vikendi vrtijo le še okoli praznovanj rojstnih dni.
No, na meniju tele božičnice pa je naslednje:
snežko je Penny Black, pobarvan s Pro markerji
napis Anita's
papir American traditional design: Dear Santa,
prvič sem uporabila tudi papirnate rože, saj jih drugače raje naredim sama s štancami, se mi zdijo bolj osebne, 
swirl je Quickutz-ov in izrezan s hroščkom.

Lepo soboto,
Maja
  

petek, 07. november 2008

Pink Friday!


Razočaranja, ki jih zaradi dela z ljudmi vsak dan doživljam v službi, so vedno večja. Kar veliko energije mi vzame, da se zopet sestavim in najdem voljo in energijo, da se s tem vsak dan znova soočim. Zato mi toliko več pomenijo komentarji in spodbudne besede, ki jih najdem na svojem blogu. Zelo pomembno se mi zdi, da znamo v današnjem svetu, ki ga tako močno zaznamuje egoizem, sebičnost in gonja za denarjem, najti toliko moči in iskreno pohvaliti nekoga za malenkost, ki jo je naredil. Iskreno privoščiti nekomu, da mu je nekaj uspelo, je vedno večja redkost in znak velikega človeka. Resnično sem vesela, da sem v stiku z vami, ki st v vsesplošni noriji sposobni drobne stvari deliti z drugimi.
Tale Tilda je za vse vas in hvala!!

Disappointments I face every day at my work, because I work with people are bigger and bigger every day. It took me a lot of energy to find will and strength to fight this every day. That is why I'm so grateful to find nice words under comments on my blog. I think it is so important that in todays world, so heavily marked by egoism and selfishness, we all can find strength to sincerely praise someone for a small did he or she has done. To be honestly glad for somebody else, who has achieved something nice is rare and a sign of a great Man.
I'm so glad to be in touch for all of you who are in this mad world still capable of sharing with others.
Thank you! This Tilda is for all of you!

Maja   


sreda, 05. november 2008

Nova Tilda

Ko sem naročala nove Magnolijine štampiljke, mi je bila tale Tildka močno všeč. V resnici sem malo razočarana, saj je slika kar velika in je tako z njo težko ustvariti zanimive postavitve, predvsem če ti je všeč ustvarjanje plasti. Tale podobica na moji voščilnici meri kar 11,7x8cm! Ko sem jo začela barvati, sem imela v mislih enega od tedenskih izzivov, ki pa mi ga nikakor ni uspelo sestaviti. Pa sem sestavila po svoje. Ker se mi všeč barve, sem se odločila, da jo vseeno pošljem na izziv Ourcreativecorner-ja, ki je ta teden razpisla le temo: barvanje!!
Moja Tildka je pobarvana s suhimi barvicami in terpentinom. Papir je zastonjkarski iz naslova Shabby Princes.

Maja

Darilo za prijateljico


Nezadržno se bliža čas obdarovanj. Vsako leto sprejmem sklep, da bom večino daril naredila sama... No, če že ne darila, pa vsaj obešanke za na darila... No, če že ne obešank, pa vsaj napise... Saj veste, kako to gre... In potem zadnjo noč besno zavijam, kreiram vsaj malo posebne napise imen... V revijah pa samo zavistno gledam vsa tista stilsko dodelana darila z ujemajočimi se voščilnicami in obešankami (tagsi). Da ne bo letos ostalo samo pri zavisti, sem eno darilce ŽE!!!!! uspela narediti. Bonboni bodo najbrž do takrat izginili in jih bodo morali nadomestiti novi, pa vseeno - darilce je tu. Na meniju pa naslednje:

steklen kozarec iz Ikee (juhu, jutri Ikea odpira vrata v Celovcu, kar pomeni, da bo nam iz osrednjega dela države mnogo bližje, kot ista v Gradcu. Najbrž še ne veste, ampak sem popolna Ikea obsedenka).
papir je Doodlebug creations,
rože sem naredila z EK Success izsekovalniki, pikice narisala z belim gel pisalom, na sredino pa kanila kapljico liquid pearls,
trak ponovno iz angleške zaloge,
napis na obešanki pa sem naredila z računalnikom.

Maja

nedelja, 02. november 2008

No challenge today...

Sonce, končno! Sem že mislila, da me bo sivina dotolkla. Ne maram sivine, dežja in težkih oblakov. Sonce me napolni z energijo, optimizmom in delovno vnemo. Saj že dolgo vem, da bi morala živeti kje drugje, pa kaj ko vsega pač ne moremo... Morda pa vseeno, nekoč, nekje... 
Saj sanjati je dovoljeno!
 Kot je rekel B. Shaw: till you have a wish, you have a reason for living, satisfaction is death!

Sivini navkljub sem včeraj ustvarjala - ali pa obratno, zaradi ustvarjanja, sem preživela sivino, tako primerno prvonovembersko! Inspiracijo za tegale snežaka sem že pred časom dobila od Deb. Idejo sem le malo spremenila. Na meniju je:
Magnolijin snežak, pobarvan s suhimi barvicami in terpentinom,
papir Figgy pudding od firme Basic grey,
voščilo iz zbirke "Sentiments" od firme Rubber Stampede,
"držalke" so izrezane s Sizzixovo matrico za hroščka,
trakec pa prav običajen iz Levčka v BTC-ju.
Snežko pa je iz moje OBSEŽNE zbirke božičnega kiča.


Ker so bile vošlčilnice v bistvu prav enostavne za izdelovanje, predvsem pa ne preveč zamudne, sem se odločila, da jih naredim za darilo. Še v identično škatlico jih zapakiram, pa bo...


Tale pižamasta pikica pa me je začarala v trgovini Unikhobby. Njena avtorica je Tove Svartkjoennli in ima meni zelo všečne motive. Sploh me vse skandinavsko zelo privlači, predvsem zaradi njihove naravnosti in zvestobe tradiciji, kar se v sedanjem času vse preveč izgublja. Rada imam njihovo skoraj monokromatsko barvno skalo, lesene hišice in preprosto belo pohištvo. Rdeči dodatki ustvarijo toplino in domačnost. 
Pikico sem pobarvala s Pro markerji, jo nalepila na zastonjkarski papir in ji dodala napis, prav tako najden med zakladi na Digiscrapdepotu. Gumbke sem že pred časom naredila iz Fimo mase, trak pa je Maya road. 

Maja

sobota, 01. november 2008

Agnes s piškotki





Današnja sobota je kar nekam depresivna; zunaj sivina, dež ne neha, Teja ni doma, brisanje prahu me ne mika, perilo bo počakalo... Kaj bi drugega-voščilnice! Izziv je sicer včerajšnji iz bloga Fridaysketchers. Izzval me je trikotnik v postavitvi, ki je popoln odklon od mojih sicer zelo simetričnih postavitev. Na meniju pa so naslednje zadevščine:

Agnes s piškotki je od firme Pyssel Passion, pobarvana s Pro markerji,
papirčki zastonjkarski iz digiscrapdepota (kaj drugega!!),
trak iz trgovine Unikhobby (od tam je doma tudi Agnes).
Rože so narejene z izsekovalnikom in okrašene z belim gel pisalom in razcepkom.  


Maja

Noč čarovnic





Zame najlepša slika mojega malega čarovnika! Pa še naše buče! Da se vidi, kam je šel čas za ustvarjanje...

Maja